Igor Škerbot

Osnova vsake dobre pridelave izvira v semenskem materialu – tako za lastno pridelana semena zelenjadnic kot za semena profesionalnih pridelovalcev.

Konec avgusta ali v začetku septembra, ko se poletje v Sloveniji poslovi, nastopi čas za začetek pridelave oljne ogrščice (Brassica napus L. var. napus) – oljnice in poljedelske kulture, ki zasede takrat že izpraznjena polja po koncu pridelave ozimnih ali jarih žit, lahko za krompirjem ali drugimi zgodnjimi poljščinami, tudi za zelenjadnicami, ki niso križnice in niso njene sorodnice.

Gojenje kurkume izven njenega tradicionalnega območja je izziv, ki smo si ga zadali preveriti tudi v pridelovalnih praksah in razmerah v Sloveniji. Seveda so pri nas pridelovalne razmere in pogoji vse kaj drugega kot tam, od koder kurkuma prihaja in kjer raste brez večjih težav.

Fižol (Phaseolus vulgaris L) je v slovenskem prostoru zelo pomembna vrsta zelenjave, ki je zahtevna glede toplote. Uvrščamo ga v družino metuljnic (Fabaceae) ali stročnic, saj je cilj pridelave užiten strok s fi žolovimi zrni.

Rdeča pesa je po uporabnosti zelenjadnica iz skupine korenovk, vendar je poleg okroglastega ali podolgovatega korena pri njej uporaben tudi list.

Blitva je lahko izhodiščna surovina za pripravo kuhane jedi – zelene omake ali po domače »špinače«.

Hren (Armoracia rusticana) spada v družino križnic (Brassicaceae) in v rod Armoracia. V naravi ga poznamo kot trajnico, v smislu pridelave pa je enoletnica, sicer je tudi začimbna in zdravilna rastlina.

Skupina zelenjadnic, združena pod imenom stročnice, je izredno zanimiva in pestra združba zelenjadnic, v katero prištevamo tako stročnice, ki imajo rade toploto, kot tiste, ki dobro prenesejo nizke temperature – tako pozimi kot spomladi.

Setev jarih žit je v Sloveniji v zadnjih nekaj letih med pridelovalci bolj izjema kot neka stalna tehnologija, še posebej v za žita netradicionalnih območjih Slovenije.

Ko se v januarju zdi, da se zima začenja prevešati v drugo polovico, ko spoznavamo, da se dan daljša, in ko pričenja dišati po pomladi, to prav kmalu opazimo tudi na vrtu, na gredah, še posebej v tistih pridelovalnih prostorih, ki so za pridelavo zelenjave ločeni od zunanjih vplivov, tj. v toplih gredah in rastlinjakih.