Ker je hren vsestransko priljubljena in zelo uporabna rastlina, ga mnogi pridelovalci zelenjave in zelišč gojijo tudi v svojih vrtovih, kjer mu najdejo stalno mesto pridelave z namenom izkopa korenin. Če ste hren kdaj že poskusili pridelovati, vas je prav gotovo presenetil pojav tankih, drobnih in razvejanih korenin. Kako torej priti do cilja pridelave pri hrenu, ki bo debel, dolg, dovolj oster in tak, kot ga lahko kupimo pred praznikom velike noči? Za takšno pridelavo je treba upoštevati in izvesti nekaj pridelovalnih ukrepov, ki vam jih bom predstavil v nadaljevanju.
Izvor in lastnosti hrena
Hren izvira iz Evrope in pri ohranjanju njegove pridelave imamo slovanski narodi pomembno vlogo. Hren je med Slovani od nekdaj bil pomembna sestavina obroka, zato se je navada pridelave vse do današnjega časa tudi ohranila. Danes namesto nabiranja divjega, v naravi prosto rastočega hrena veliko raje posežemo po dovolj debelih, dolgih in čvrstih koreninah, ki jih pridelajo specializirani pridelovalci te zanimive zelenjadnice tudi pri nas v Sloveniji. Omenil sem, da je hren križnica, ki zahteva štiriletni kolobar. Kot predhodni posevki mu ne ustrezajo druge križnice v vrtu ali na polju, npr. zelje, cvetača, koleraba, krmne ali oljne križnice. Divji hren oblikuje zelo globoke in dolge korenine, pri katerih so koreni daljši in tanjši, medtem ko gojene hrenove rastline oblikujejo debele korenine s premerom od 3 do 6 cm in z manjšim delom neuporabnih stranskih korenin.
Neomejen digitalni dostop do vseh naših Premium vsebin
Paketi že od manj kot 2,5€/mesec. Prekličite kadar koli.
