Jajčevec – plodovka poletja

Jajčevec je zato med plodovkami najmlajša zelenjavna vrsta, ki pa se je v zadnjem času zelo dobro uveljavila in razširila v pridelavi – tako med ljubiteljskimi kot med profesionalnimi vrtnarji – tudi zaradi značilnih oblik in barv plodov jajčevca. Še vedno je cilj pridelave značilno podolgovat in velikemu jajcu podoben plod, iz česar tudi izvira njegovo poimenovanje – tako v slovenskem kot v npr. angleškem jeziku (egg (jajce) plant (rastlina)). Poleg najpogostejše značilno temno vijolične barve plodu se zelo uveljavljajo tudi drugi odtenki barv jajčevcev. Čeprav v preteklosti še ni bil znan kot bližnji sorodnik krompirja in daljni sorodnik paradižnika, je po vseh letih izkušenj danes to sorodstvo poznano že marsikomu, po zaslugi privlačnosti jajčevca tudi koloradskemu hrošču, ki je tradicionalni škodljivec krompirja.

Botanično jajčevec spada v družino razhudnikovk (Solanaceae) in znotraj te družine v rod Solanum, v okviru katerega Slovenci dobro poznamo krompir (Solanum tuberosum L.). To sorodstvo je dobro poznati, ko jajčevec umeščamo v kolobar in pridelovalni prostor na vrtu, njivi ali v rastlinjaku. V družino razhudnikovk spadata še dve pomembni plodovki: paprika (Capsicum annum L.) iz rodu Capsicum in paradižnik (Lycopersicon lycopersicum Mill.), ki ga uvrščamo v rod Lycopersicum. Zaradi omenjenih sorodstvenih vezi se v času pridelave jajčevca lahko zgodi, da bomo z njim imeli podobne oz. enake težave tudi zaradi pojava bolezni in škodljivcev (ne le koloradskega hrošča), ki jih poznamo iz pridelave krompirja, paprike ali paradižnika, npr. zaradi rastlinjakovega ščitkarja ali resarjev.