Živimo v času, ko nas tehnologija prehiteva po levi in desni. Virtualni svetovi nas zapirajo v osamljene sobe, naša resnična socialna vključenost pa strmoglavlja. Življenjska doba se nam v 21. stoletju daljša, a vprašati se moramo: smo zaradi tega res bolj živi? Postajamo dobesedno »zadeti« od hitrosti, medtem ko nam resnična biodiverziteta – tako v naravi kot v medčloveških odnosih – bledi pred očmi.
Izgublja se moč kreativne misli, predvsem pa moč, da bi bila ta misel posvečena odnosu. Danes znanost potrjuje to, kar je ljudska modrost vedela od nekdaj: nevronov nimamo le v glavi, ampak tudi v svojem srcu. Čutimo s celim telesom, a obnašamo se, kot da smo bitja z zasloni namesto obrazov.
Neomejen digitalni dostop do vseh naših Premium vsebin
Paketi že od manj kot 2,5€/mesec. Prekličite kadar koli.
