Med prvimi, toploljubnimi vrstami je seveda na prvem mestu fižol, bodisi nizek bodisi visok, sledijo soja, čičerika in leča. Med tiste, ki dobro prenašajo nizke temperature, pa štejemo grah in bob. Za večino toplotno zahtevnih stročnic postane dovolj toplo šele od maja dalje. Za grah in tudi bob pa je primeren čas za setev že od pozne jeseni dalje, lahko tudi še februarja in marca, saj sta to stročnici, ki sta toplotno manj zahtevni in vsekakor sposobni dobro prenesti tudi nizke zimske in zgodnjepomladanske temperature. Grah se je v slovenskem prostoru med pridelovalci zelo lepo in dobro udomačil, saj ga redno sejemo na površine z zelenjadnicami, zato vam ga bom podrobneje predstavil v nadaljevanju članka.
Stročnice so nepogrešljive zelenjadnice
Za njih je značilno, da posamezne vrste gojimo zaradi pridelave zrnja v strokih, ki so osnova – tako za prehrano ljudi kot živali. V času zrelosti pobiramo stroke in iz njih luščimo značilna zrna stročnic, ki so bogat vir beljakovin. Tudi zato vrtnarji fižol, grah, sojo, lečo, čičeriko in bob imenujemo zrnate stročnice. Vsi predstavniki te skupine so izraziti izboljševalci tal in upravičeno pravimo, da je poglavitno poslanstvo stročnic naravna skrb za rodovitnost tal. V kolobar jih zato uvrščamo kot ugodne predposevke za po hranilih najzahtevnejše vrste zelenjave, kot so plodovke (kumare, paprika, paradižnik in bučke) ali kapusnice (zelje, cvetača, ohrovt ipd.). Stročnice so znane po odliki, da v sožitju z nitrifikacijskimi bakterijami bogatijo tla z dušikom, ki je najpomembnejše rastlinsko hranilo. Tako se v času rasti stročnic na koreninah oblikujejo gomoljčki, v katerih so simbiotske bakterije iz rodu Rhizobium, ki so »krive«, da z vezavo dušika iz plinov v zraku skupaj z rastlinami stročnic oblikujejo dušik v takšni obliki, ki je nato na voljo in dostopen rastlinam – tako stročnicam kot vsem naslednjim posevkom. Za takšno simbiozo z določeno vrsto stročnice (npr. z grahom) so odgovorne vrstno specifične bakterije iz rodu Rhizobium, zato bakterije iste vrste med stročnicami ne morejo prehajati ene na druge. Na grahu so prisotne življenjsko sposobne bakterije Rizhobium leguminosarum, medtem ko na fižolu Rhizobium phaseoli. Na aktivnost posameznih bakterij iz omenjenega rodu R. pomembno vplivajo: temperatura zraka in tal, talna vlaga, rahlo kisla do nevtralna reakcija tal, vrsta in strukturnost tal ter pridelovalčeve aktivnosti, kot sta zmerno gnojenje z dušikom in primerna obdelava tal. Ker zrnate stročnice na gredicah niso celo leto, ampak krajši čas, spadajo v skupino tistih stročnic, ki so sposobne v tem kratkem času vezati dušik v količini od 30 do 80 kg dušika na hektar. To seveda ni zanemarljivo, še posebej če smo pristaši neuporabe dušikovih mineralnih gnojil, kot je to v ekološki pridelavi.
Grah (Pisum sativum L. ssp. sativum) se predstavi
Neomejen digitalni dostop do vseh naših Premium vsebin
Paketi že od manj kot 2,5€/mesec. Prekličite kadar koli.
