Nizki fižol boljše sorte

Družina metuljnic je poznana ugodilka v vrtnarskem in poljedelskem kolobarju, saj fi žol in vsi drugi predstavniki (grah, bob, soja, leča in čičerika) iz obsežne skupine zrnatih stročnic s pomočjo v simbiozi živečih nitrifi kacijskih bakterij bogatijo tla z dušikom. To je še posebej dobrodošel vir dušika za sisteme pridelave (npr. ekološka pridelava), v katerih ga v obliki mineralnih gnojil ne dodajamo in je tako na voljo naslednjim glede dušika zahtevnim posevkom zelenjadnic in poljščin. Fižol v prehrani predstavlja zelo bogat vir beljakovin, saj z zrnjem ali s stroki zaužijemo beljakovinsko bogat.

Nizki fižol potrebuje veliko toplote

V skupini zrnatih stročnic prištevamo fi žol k soji, med toplotno zahtevne vrste stročnic, zato ga spomladi nikoli ne sejmo prezgodaj na prosto, saj je poleg temperature tal pomembna tudi ogretost, ki mora v tleh biti blizu 15 °C. Fižolova zrna v tem primeru vzklijejo v 7–10 dneh. Poleti pa z zahtevami po ogretosti tal nimamo težav, saj so zrak in še posebej tla dovolj ogreta.

Z ohladitvami zraka in posledično tal se ukvarjamo le pri setvah ob koncu aprila oz. v začetku maja. Takrat temperature zraka blizu nič stopinj Cezija za fižol pomenijo šok in pridelovalni stres, ki povzroči zaustavitev začetne rasti ter kasnejši vegetativni in tudi generativni razvoj strokov in zrnja. Prav zaradi teh vremenskih vplivov in morebitnega šoka – tako v spomladanskem kot v poletnem terminu – se v zadnjih letih močno uveljavlja pridelava nizkega fi žola v kombinaciji s prekrivanjem s kopreno takoj po setvi semen. Za direktno prekrivanje uporabljamo vlakninasto prekrivko (kopreno) ali celo vzgajamo sadike s koreninsko grudo v gojitvenih prostorih – rastlinjakih. Sadike za pomladni termin presajamo na stalno mesto do sredine maja, v poletnih terminih pa lahko kadarkoli oz. najkasneje do konca julija.

Pri poletnih zasnovah posevka nizkega fi žola lahko pride do težav zaradi suše in hude vročine ter tudi toče. Takrat je treba fi žol krepiti s pripravki za stimulacijo rasti in razvoja, ki so narejeni iz aminokislin, alg, vitaminov, mineralov in mikroelementov. Najboljša in hitra je listna ali foliarna aplikacija s pomočjo profesionalnih ali doma izdelanih biostimulativnih pripravkov (npr. gabezov pripravek).