Dokler je mlad in nežen, ga lahko trgamo in uporabljamo svežega ali – podobno kot pri blitvi in špinači – pokuhanega za pripravo jedi, ki ji preprosto rečemo »špinača«, četudi je iz lista pese. Tudi rdečo peso bi zato lahko uvrstili med špinačnice, o katerih sem podrobneje pisal v članku o pridelavi blitve v majski številki Viharnika.
Rdeča pesa je zakladnica dobrega
Poznamo jo tudi po imenu jedilna ali solatna pesa, gojimo pa jo zaradi odebeljenega in različno oblikovanega korena. Tradicionalni termin za prve setve rdeče pese je sicer zgodaj spomladi. Za zasnovo posevka pa je primerno tudi poletje, pri čemer sledimo cilju poznega spravila za termin ozimnega obdobja. Poleti je še posebej primeren tisti trenutek, ko naše vrtove in gredice zapuščajo prvi zgodnjepomladanski posevki zelenjadnic, kot so zgodnji krompir, zgodnje kapusnice (npr. zelje), solata in nizki fižol.
Ker spada rdeča pesa v skupino korenovk, je glavni del rastline, ki ga uporabljamo, koren. Ločimo in najbolje poznamo okrogle in podolgovate korene, sicer pa tudi vretenaste, valjaste, ploščate in cilindrične oblike korenov. V naših vrtovih najpogosteje sejemo sorte z okroglimi ali podolgovatimi koreni. Rdeča pesa prav tako ni več strogo vezana na tradicionalno temno rdečo oz. vijolično barvo korena. Poznamo peso, ki je belo-rdeča, v kolobarjih se namreč izmenjujeta bela in rdeča barva, koren je lahko rumen do rumenkasto rjav, lahko pa razvije celo intenzivno temno rdečo barvo, skoraj črno rdeč odtenek.
Poleti snujemo posevek iz vzgojenih sadik
Neomejen digitalni dostop do vseh naših Premium vsebin
Paketi že od manj kot 2,5€/mesec. Prekličite kadar koli.
