Oljna ogrščica je zanimiva oljnica

V večjem delu Slovenije tudi letos zaenkrat ni izrazito močne suše na njivskih površinah in tako ni pogojev, zaradi katerih bi primanjkovalo talne vlage. Marsikje je bilo poletnih padavin dovolj (mestoma celo preveč), zato bo spravilo oljni ogrščici predhodnih kmetijskih kultur opravljeno v običajnih terminih in se ne pričakuje, da bi setev oljne ogrščice zakasnila v pozni september. Priprava tal in prilagoditev časa setve oljne ogrščice na izpraznjene in zanjo namenjene njive pa naj bosta vseeno pravočasno opravljeni. Zaenkrat se zdi, da se nam letos obeta ena bolj »normalnih« setev – tako v optimalnih rokih kot zaradi pogojev, ki jih ta oljnica zahteva za izvedbo kakovostne setve. Oljna ogrščica je v kolobarju prva prezimna kultura, ki jo sejemo še pred ozimnimi žiti, saj potrebuje nekaj več dni za dober vznik in primeren razvoj do začetka zime, ko naj gre v fazo počitka primerno razvita. Da pa bo do naslednjega poletja dobro rasla in bo žetev zrnja zadovoljiva, je treba postaviti dobre temelje že ob setvi in zasnovi posevka.

Ugodilka naših polj

Oljna ogrščica je oljnica in hkrati izrazita ugodilka v poljedelskem kolobarju. Žal v zadnjih nekaj letih v Sloveniji ni tako pomemben in pogost kolobarni člen, kot bi morala biti. Prav gotovo jo mnogi prebivalci in tudi kmetje pogrešajo na spomladanskih poljih, saj jih spremeni v živo rumene cvetoče preproge. Privlačna ni samo za oko, ampak tudi za mnoge opraševalce, tudi čebele. Najpomembnejši je njen izrazito ugoden vpliv na tla, hkrati pa je popestritev v poljedelskem kolobarju. Ker oljna ogrščica razvije zelo goste, močne, dobro razvejane in globoke korenine, ki ostanejo po njeni žetvi v tleh, kamor v večini primerov podorjemo tudi ostanek slame, je logičen njen pozitiven vpliv na višino vsebnosti organske mase v njivskih tleh. S pomočjo bogate talne mikro in makroflore se organska snov spreminja v trajne oblike organske snovi ali humusa v tleh, kar se po navadi pokaže kot izboljšana rodovitnost poljedelskih tal.