Ni naključje, da po njem nosi ime naša revija in da je ta povezana – dobesedno in v prenesenem smislu – z novim slovenskim filmom, ki je premiero doživel 12. februarja.
18. Festival gorniškega filma je letos 12. februarja v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma odprl film z naslovom Viharnik z roba – 100 let Skalašev. Eno izmed glavnih vlog v filmu je odigrala nekdanja urednica naše revije, Marta Krejan Čokl, sicer tudi alpinistka in prva koroška alpinistična inštruktorica. Upodobila je legendarno alpinistko predvojne generacije Pavlo Jesih, za katero je Marta potrdila, da je bila od nekdaj njena velika vzornica. Samostojna, neodvisna ženska, ki si je v svetu patriarhata izborila vodilno vlogo v navezi in preplezala številne prvenstvene smeri, ki še danes veljajo za klasike slovenskih sten. Čutila je močno pripadnost do Turistovskega kluba Skala in je večino svojih preplezanih prvenstvenih smeri poimenovala Skalaška smer. Podobno pripadnost Koroški in njenemu alpinističnemu klubu očitno čuti tudi Marta, ki je še zmeraj zelo aktivna članica matičnega kluba in vodja alpinistične šole v AK Ravne na Koroškem, čeprav že skoraj deset let živi v Ljubljani. Nekdanja urednica Viharnika je prav tako še zmeraj njegova zvesta bralka in naročnica, kar daje vedeti, da ima Viharnik v srcu Korošic in Korošcev posebno mesto, v dobesednem in prenesenem pomenu.
Pavla, ki jo Marta igra v filmu, je bila tudi uspešna podjetnica, lastnica kinematografov, ki pa je po vojni plačala visoko ceno, ko se ni hotela podrediti zahtevam nove oblasti in se nikakor ni mogla sprijazniti z dejstvom, da so njeno premoženje nacionalizirali. Film Viharnik z roba – 100 let Skalašev govori o fenomenu Turistovskega kluba Skala in se prepleta z dramatičnim vzponom Pavle Jesih in Joža Čopa (tega igra Miha Habjan, prav tako alpinistični inštruktor, po poklicu gorski vodnik) v osrednjem stebru Severne triglavske stene, ki danes po spletu različnih okoliščin nosi ime Čopov steber, čeprav naj bi bila Pavla in Joža dogovorjena, da ga poimenujeta Skalaški steber.
Vse plezalne prizore so posneli avtentično, z opremo, ki je bila na voljo takrat. Snemali so v Triglavski severni steni, v dolini Vrat, na Vršiču in vrhu Nad Šitom glave. Vse plezalne prizore sta glavna igralca posnela sama, tako da bodo gledalci lahko uživali v avtentičnih posnetkih plezanja, kakršno je bilo v času pred drugo svetovno vojno.
Film je dolg 107 minut, prav toliko, kot je bila dolga izvorna verzija prvega slovenskega celovečernega filma V kraljestvu Zlatoroga. Film je režiral režiser Igor Vrtačnik.
