Robida je ena tistih rastlin, ki nas avgusta skoraj sama povabi, da se ustavimo ob gozdnem robu. Še vedno je poletje, a med trnastimi poganjki že zorijo temni plodovi, ki napovedujejo prihod jeseni. Robida nas zato lepo uvede v čas jesenskih plodov: v obdobje, ko se pozornost iz cvetov in mladih listov počasi preseli k jagodam, semenom in oreškom.
Raznoliki svet robid
Z izrazom robida označujemo večje število med seboj podobnih vrst iz rodu Rubus, ki spada v družino rožnic. V isti rod sodijo tudi malinjak, skalna robida in nekatere druge rastline, ki jih v vsakdanjem govoru ne imenujemo robide. Značilni robidov plod pravzaprav ni ena sama jagoda, temveč birni plod, sestavljen iz številnih drobnih koščičastih plodičev.
Robide se med seboj pogosto križajo, nekatere pa lahko tvorijo semena tudi brez običajne oploditve. Zato se rastline iste vrste lahko razlikujejo po obliki poganjkov, bodic, žleznih laskov, listov, cvetov in plodov. Ta spremenljivost pomeni, da je posamezno rastlino lahko težko taksonomsko uvrstiti. Strokovnjaki zato robide pogosto obravnavajo kot agregat, torej skupino taksonomsko podobnih vrst.
Zaradi različnih taksonomskih pristopov se razlikujejo tudi podatki o številu vrst, sicer pa v Sloveniji poznamo več kot 28 vrst iz rodu Rubus. Število prepoznanih vrst in njihova imena se lahko z nadaljnjimi raziskavami še spreminjajo. Eden takih agregatov je tudi Rubus fruticosus agg., v katerega spadajo nekatere okusnejše vrste robid. Najokusnejše so navadno tiste z bolj črnimi in svetlečimi plodovi.
Neomejen digitalni dostop do vseh naših Premium vsebin
Paketi že od manj kot 2,5€/mesec. Prekličite kadar koli.
