Šola je sodelovala z občinskimi, s kulturnimi in z mladinskimi organizacijami ter se s poučnimi praksami povezovala z obrati družbene prehrane, z bolnišnicami, s tovarniškimi menzami in z drugimi gostinskimi obrati v okraju Maribor, ki je leta 1960 obsegal štajerske in koroške občine. Radeljska šola je vplivala tudi na osebna življenja učenk, ki so prihajale iz vse Slovenije. Pridobile so poklic in ogromno praktičnega znanja, kar jim je omogočalo dobro zaposlitev. Med seboj so spletle trdne prijateljske vezi, ki so se obdržale vse do danes. Nekatere so celo našle ljubezen, se poročile in ostale v teh krajih.
Dobre učiteljice
Pomembno vlogo so odigrale učiteljice, ki so znale z učenkami vzpostaviti prijazen in spoštljiv odnos. Rade so odgovarjale na njihova vprašanja in jim dajale koristne napotke za nadaljnje življenje. Hkrati so bile tudi vzgojno osebje v šolskem internatu, skrbele so za ustrezno vedenje, disciplino, red in čistočo. Po drugi strani se je od učenk pričakovalo, da bodo pri vseh opravilih disciplinirane in vestne.
»Radeljske učiteljice sem ohranila v lepem spominu; bile so prijazne, vse so znale lepo povedati, v Grobljah pa so bile stroge. Na radeljski šoli sta sicer tudi vladala red in disciplina, ampak nam ni bilo hudega. Nismo pa smele hoditi same v Radlje. Učiteljice so nam rekle, da se bodo fantje samo norca delali iz nas.« (Ivana Orel, učenka Gospodinjske šole Radlje ob Dravi v šolskih letih 1959–61)
Šolski internat
Učenke Gospodinjske šole Radlje ob Dravi so bivale v šolskem internatu. V prvem nadstropju dvorca Radlje so bile tri do štiri internatske sobe. V sobah so bile samo postelje in nočne omarice, na hodnikih pa so učenke imele večje omare za oblačila in čevlje. Skupne aktivnosti so se odvijale v učilnici, ki je bila hkrati dnevni prostor. Kapaciteta internata se je po reformiranju šole v triletni in dveletni program povečala z 38 mest na 64, vendar nikoli niso bila zasedena vsa mesta.
»Režim na šoli je bil zelo strog, same nismo smele hoditi ven, niti na vrt ne, samo do kokošnjaka. V času šolanja smo samo enkrat šle v Radlje, in sicer na ples.« (Danica Urh, učenka Kmetijsko gospodinjske šole Radlje ob Dravi v šolskem letu 1952/53)
»Pozimi sta se ogrevali samo učilnica in kopalnica, sobe pa ne, bilo je zelo mrzlo. Ker je nekatere učenke zelo zeblo, so se odločile spati v isti postelji, da bi jim bilo topleje, vendar učiteljice tega niso dovolile, saj so imele še večerno kontrolo po sobah.« (Mira Štruc, učenka Kmetijsko gospodinjske šole Radlje ob Dravi v šolskem letu 1951/52)
Mesečna vzdrževalnina
Za bivanje in oskrbo v šolskem internatu se je plačevala mesečna vzdrževalnina. V šolskem letu 1956/57 je znašala 3000 din in se je nato postopoma do zadnjega šolskega leta 1961/62 povečala na 8500 din oz. 7000 din (odštel se jim je namreč znesek 1500 din, ker so učenke vsa dela v internatu – čiščenje prostorov, oskrbo perila in kuhanje – opravile same). Vzdrževalnino so učenkam v večini plačevali starši, tudi kmetijske zadruge, občinski ljudski odbori in podjetja ter partizanskim sirotam občinski odbori Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije.
Prostočasne dejavnosti
Učenke so si v okviru razredne skupnosti organizirale prostočasne dejavnosti. Na prvem mestu je bilo ideološko-politično delo, ki je bilo namenjeno dviganju socialistične zavesti učenk. Organizirale so različna predavanja o vlogah Ljudske mladine Jugoslavije, Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije in Zveze komunistov Jugoslavije.
V okviru kulturno-prosvetnega dela so pripravljale proslave ob državnih praznikih ter obiskovale kinopredstave, gledališke igre in družabne prireditve, ki jih je pripravila radeljska organizacija Ljudske mladine Slovenije. Udeleževale so se tudi predavanj in poučnih filmov Delavske univerze Radlje ob Dravi. Prosti čas so učenke izkoristile še za branje knjig in športne igre. Sodelovale so tudi s Telesnovzgojnim društvom (TVD) Partizan Radlje ob Dravi.
Posebna pozornost je bila namenjena učenju. Pri učenju so si medsebojno pomagale tako, da so se učile v skupinah po pet ali šest učenk in nudile pomoč tistim dekletom, ki so težje dojemala snov. Na željo učenk je bil v šoli v določenih letih uveden tudi dodatni pouk, denimo o spolni in moralni vzgoji ter o negi dojenčka. Učenke so za zdravje skrbele z redno osebno higieno, med drugim so skrbele tudi za to, da se zvečer vse umijejo in si slečejo spodnje perilo, spale pa so v spalnih srajcah.
Iz letnih šolskih poročil, ki jih je pisala ravnateljica Dušica Kolarič, in iz pripovedovanj učenk izvemo, da so se dekleta lepo vživela v kolektivno življenje v internatu, med seboj so razvila dobre tovariške in delovne odnose, če pa so se pojavili negativni vzgojni vplivi posameznih učenk, so jih sproti reševali.
Domotožje
Dekleta, ki so z različnih koncev Slovenije prišla v šolo, se med seboj niso poznala in marsikatera je ob tem čutila nelagodje. Zaradi oddaljenosti nekatere učenke po celo šolsko leto niso videle domačih in so imele veliko domotožje.
»Sprva sem mislila, da ne bom zmogla biti sama v šoli, pozneje pa sem videla, da lahko najdeš prijateljice povsod, in sem bila ves čas šolanja zadovoljna. Še vedno imam stike s sošolkami, saj smo si ob koncu šolanja izmenjale naslove, si dopisovale in se srečevale, še zdaj se večkrat pokličemo.« (Ivana Orel, učenka Gospodinjske šole Radlje ob Dravi v šolskih letih 1959–61)
»Samo za 1. maj smo lahko obiskale domače, pa še to samo tiste učenke, ki smo živele v bližini. Druge celo šolsko leto niso videle domačih, dve sta bili celo iz Tolmina, in nekatere so imele močno domotožje in so se žalostne jokale.« (Mira Štruc, učenka Kmetijsko gospodinjske šole Radlje ob Dravi v šolskem letu 1951/52)
Magnet za okoliške fante
Ker so bila v šoli nastanjena mlada in lepa dekleta, je bila šola pravi magnet za okoliške fante, ki so na različne načine poskušali navezovati stike in vasovati. Kljub strogemu nadzoru učiteljic, učenke namreč same niso smele zapuščati šole in internata, je ponekod prišlo tudi do simpatij in kasneje celo do nekaterih porok.
»Radeljski pobi so nam večkrat nagajali. Nekega dne smo zvečer pozabile pospraviti perilo, ki smo ga sušile. Naslednje jutro pa je bilo vse po drevesih. Hlačke, modrčke, bluze in drugo perilo so obesili na drevesa pred dvorcem in za njim.« (Ruža Ramšak, učenka Kmetijsko gospodinjske šole Radlje ob Dravi v šolskem letu 1956/57)
»Kot mladeniči, stari 17 in 18 let, smo si hodili ogledovat lepa dekleta, ki so se učila na gospodinjski šoli v Radljah. Ravnateljica je bila zelo stroga, ni dovolila druženja in obiskov. Nekako pa smo vendarle našli stik in si zvečer pošiljali pisemca. Eden od fantov je vedno zamotil ravnateljico, ki je stala pri vhodu in opazovala, ali se kaj dogaja. Naš znak je bil, da smo trikrat pozvonili s kolesarskim zvoncem. Ker je bila glavna cesta blizu, nismo zbujali pozornosti. Dekleta so čez okno iz prvega nadstropja po vrvici poslala pismo. Fantje pa smo čakali odspodaj in si z dekleti izmenjevali pisma. Ravnateljica je imela pištolo in je enkrat celo ustrelila v zrak, da bi nas odgnala.« (Jožef Uršnik)
In kaj je učenkam dala šola?
»Lahko trdim, da nikoli nisem obžalovala, da sem bila na tej šoli. Poleg praktičnega in teoretičnega znanja smo se naučile tudi spoštovanja do vseh ljudi, reda in discipline, predvsem pa smo se veliko naučile o higieni. Ne nazadnje sem se naučila kuhati, kar mi je v življenju veliko pomenilo.
Naj omenim, da sem se rodila na vasi. Po končani šoli sem se vrnila v domači kraj, nakar sem se po enem letu poročila. Rodila sem pet otrok. Po sedmih letih zakona sem odšla v službo kot kuharica in to delo s ponosom opravljala vse do upokojitve. Kuhala pa sem tudi na mnogih ohcetih in sedminah, ki so včasih bile običajno po domovih, in to s priznanjem, da sem bila dobra kuharica.
V zasebnem življenju sem morala premagati marsikatero preizkušnjo, kajti poročila sem se na moževo kmetijo in se nisem pustila »poteptati«, kar pa ni bilo pogodu tastu. Hitro sem spoznala, da je tašča samo poslušala in ubogala. V meni pa je vladal duh enakopravnosti moškega in ženske, kar so nas naučile naše učiteljice.« (Jožefa Andrejc, učenka dveletne Gospodinjske šole Radlje ob Dravi v šolskih letih 1960–62)
