Lovro Kuhar se je rodil 10. avgusta 1893 v Kotnikovi bajti v naselju Podgora pod Uršljo goro. Svoje otroštvo je preživel v domačem kraju po različnih domačijah, saj se je družina prva leta veliko selila. Vse do leta 1911 niso imeli lastnega doma. To leto pa je oče kupil manjše posestvo z bajto in s skednjem. Ta Prežihova bajta, Kuharjev edini lastni dom, je v spominski muzej spremenjena že od leta 1979. V njej in ob njej sprejemamo obiskovalce že 45 let. Koroški pokrajinski muzej, Muzej Ravne na Koroškem je v zadnjih desetletjih skrbnik bajte in okolice ter spomina na našega največjega koroškega pisatelja Prežihovega Voranca. Praznovanju tega visokega jubileja so se odzvale vse javne in kulturne ustanove v občini Ravne. Vsaka je s svojim programom ponesla Vorančevo ime v javnost in opominjala sovaščane na njegovo življenje in pisateljska dela.
Razstava Prežihov svet skozi otroške oči
V Koroškem pokrajinskem muzeju, Muzeju Ravne na Koroškem smo že v zimskih mesecih razpisali likovni natečaj. Osnovnošolska mladina je ustvarjala risbe na temo Vorančevih Solzic. Zbirka enajstih črtic opisuje njegovo zgodnje otroštvo, prizori dogajanja pa so večinoma iz njegovega domačega kraja. Otvoritev razstave Prežihov svet skozi otroške oči je bila 18. maja 2023 – ob mednarodnem dnevu muzejev – v razstavnih prostorih muzeja Na gradu 2. Kulturni program so ob odprtju razstave pripravili učenci OŠ Koroški jeklarji s podružnico v Kotljah.
Vodena pohoda po Vorančevi poti
Drugi dogodek, ki smo ga pripravili v tem sklopu, sta bila dva vodena pohoda po Vorančevi poti. Vorančeva pohodna pot obstaja že od leta 1975 in sodi med najstarejše pisateljske pohodne poti v Sloveniji. Po njej smo se v poletnih dneh podali najprej z osnovnošolci in kasneje še z odraslimi. Pot ima enajst postaj, mi smo se odločili za krajšo pot. Začeli smo pri Rimskem vrelcu in se po soteski podali do Kotnikove domačije, kjer je rojstna hiša Lovra Kuharja, nadaljevali smo naprej po gozdu do Koglove domačije in brezna »pekel«. Na tej domačiji je Voranc živel štiri leta, od tretjega do sedmega leta, in je prizorišče več njegovih zgodb iz zbirke Solzice (Solzice, Levi devžej, Tri pisanke, Bolečina in Dobro jutro). Pot nas je vodila mimo Ivarčkega jezera in po hribu navzdol do Prežihove bajte.
S skupino odraslih smo pot začeli na pokopališču v Kotljah ob cerkvi sv. Marjete, kjer je družinski grob Kuharjeve rodbine. Naprej smo šli do Rimskega vrelca, od koder smo ponovili del poti iz prvega pohoda. Z drugo skupino smo zavili še mimo Lužnika, ki je prizorišče zgodbe Poslednja pot in znamenitega Svetnečega Gašperja, ki ga je več kot tisočkrat v igri uprizoril pokojni Mitja Šipek. Podali smo se preko travnikov do Šrotneka in Prežihove bajte. Med vodenim ogledom smo govorili o Kotljah v Vorančevem času, se ustavljali ob domačijah, ki jih je Voranc opisoval v svojih delih, ter spregovorili o kulturnih in zgodovinskih zanimivostih kraja, kot so turški vpadi in z njimi povezani ostanki turških šanc, nastanek cerkve sv. Marjete v Kotljah, graščina Šrotnek in legende, ki so povezane z njimi.
Kulturna srečanja ob Prežihovi bajti
V Koroškem pokrajinskem muzeju, Muzeju Ravne na Koroškem že 21 let pripravljamo kulturna srečanja ob Prežihovi bajti, in sicer prav na Vorančev rojstni dan. Vsako leto je 10. avgusta velik kulturni dogodek na dvorišču pred Prežihovo bajto. Teme so različne, včasih vzete iz Vorančevega življenja, drugič iz njegovih del. V teh letih smo gostili mnogo zanimivih in pomembnih avtorjev, ki so Voranca predstavili skozi svoje oči. Lansko srečanje je bilo namenjeno 130-letnici rojstva. V sodelovanju z gledališko skupino Kotlje smo oblikovali program. Zaradi razmer takoj po avgustovskih poplavah je bila prireditev prestavljena na oktober v kulturno dvorano Kotlje. Gledališka skupina Kotlje je kot osrednjo točko programa odigrala odlomek iz romana Jamnica. V tem romanu je Voranc zajel vsakdanje življenje in usodo domačega kraja z okoliškimi naselji ter mu tako postavil neprecenljiv literarni spomenik.
Skrb za Vorančevo dediščino
Se v Koroškem pokrajinskem muzeju, Muzeju Ravne na Koroškem nadaljuje tudi v prihodnje. Naše vsakoletno dogajanje ob Prežihovi bajti pa lahko spremljate na naši spletni strani in na Facebook profilu.
