Smo kot prava družina in vsako leto se enkrat odpravimo na enodnevni izlet po Sloveniji. Zakaj bi ždeli doma in se smilili sami sebi? Samo »korona« je imela prste vmes, da eno leto nismo odšli raziskovat Slovenije.
Dokler je človek na nogah, še gre. Dokler si zmore sam vsaj toliko pomagati, da najbolj osebne drobne stvari opravlja sam, se čuti gospodar samega sebe. Potrebno je veliko močne volje, ki spodbudi duha in razgiblje telo.
Zdelo se mi je, da je pravi praznik, ko se nas je 11 članov skupin Sreča iz Slovenj Gradca in Vrtnice iz Pameč 30. maja zbralo na Turistični kmetiji Klančnik v Podklancu. Voditeljica obeh skupin je Danica Gašper. Vreme je bilo, kot bi ga naročili. Pihal je rahel vetrič.
Prijazen gospod nam je povedal vse o vodenju te kmetije, kar štirje rodovi so vtkani vanjo.
Najprej smo si ogledali muzej v starejši hiši, v kateri je kar nekaj zanimivih eksponatov. Zatem smo se s turističnim vlakcem odpeljali do lovske koče, v kateri smo si ogledali čudovite lovske trofeje. Vodič nam je ob tem povedal kar nekaj zanimivih šal. Na koncu obiska smo pojedli okusno kosilo.
Pot nas je potem vodila skozi Šentjanž pri Dravogradu, kjer je Dom sv. Eme, v katerem je bila v oskrbi članica naše skupine Vrtnice Marija Breznik. Odločili smo se, da jo Minka, Tilčka in jaz obiščemo. To je bilo žalostno slovo. Marija Breznik se je namreč poslavljala od tega življenja. Zelo me je presunilo. Bila mi je kot sestra. Hvala, Marija, za vse, kar si dala skupini. Zelo te bomo pogrešali.
