Navadna jagodičnica je do 10 (12) m visoko in do 0,5 (1) m debelo vedno zeleno drevo ali grm. Deblo je precej krivo in se že nizko razveji v gosto, pravilno, široko razraščeno krošnjo z močnimi vejami. Deblo je tik pod površino nepravilno odebeljeno in tvori nekakšen olesenel gomolj (angl. lignotuber).
Iz adventivnih brstov na odebelitvi v prvih desetletjih tudi brez zunanjih dražljajev močno odganjajo mladi poganjki. Koreninski sistem je razvejen in prodre globoko v skalne razpoke. Skorja na debelejših vejah in deblu je rdečkasta, pozneje sivorjava, z nje se vzdolžno luščijo ozki trakovi lubja. Poganjki so rdečerjavi, železno dlakavi, brsti majhni, so rdečerjavi, žlezasti dlakavi, brsti majhni, zašiljeni in rdeči. Premenjalno razporejeni, vednozeleni listi so podolgovato eliptični, na obeh koncih zašiljeni, 5-10 cm dolgi, 1,5-4 cm široki, goli, zgoraj bleščeči in temni, spodaj svetlejši. Listni rob je ostro nažagan in rahlo spodvihan, pecelj je rdečkast in 5-15 mm dolg.
Dvospolni cvetovi rastejo v osi rdečkaste krovne luske, so vrčasti, do 9 mm dolgi, kratkopecljati in 5-števni. Čašni listi so kratki, okroglasto trikotni in zeleni, venčni listi so beli ali rahlo rožnati in zrasli, na vrhu so ločeni, topi in zelenkasti. Plodnica je 5-delna in nadrasla, prašnikov je 10. Do 40 cvetov je združenih v viseča, 3-6 cm dolga latasta socvetja. Pozno jeseni dozorijo jagodam podobni (odtod ime), užitni okrogli plodovi. Ti so najprej zeleni in zreli temno rdeči, 1,5-2 cm debel in imajo koničasto bradavičasto površino. V sočnem, mokastem mesnatem osemenju je 20-30 drobnih, podolgovatih, do 3 mm dolgih rjavih semen.
CVETENJE
Enodomna in žužkocvetna vrsta, cveti od oktobra do decembra, ko so na drevesu zreli plodovi.
RAZMNOŽEVANJE
Razmnožuje se s semenom in vegetativno jeseni z delno olesenelimi potaknjenci ali s potaknjenci iz lanskih poganjkov.
Neomejen digitalni dostop do vseh naših Premium vsebin
Paketi že od manj kot 2,5€/mesec. Prekličite kadar koli.
