Najstarejši urbar za območje Črne je iz leta 1505. V njem so zapisani podložniki urbarialnega urada v Črni po naseljih, katerih imena so bila zapisana v nemškem jeziku in v nekoliko drugačni obliki, kot jih poznamo z začetka 20. stoletja.
Imena naselij
Tako so v urbarju najprej našteti podložniki iz kraja »Im Ahorn« oz. današnjega Javorja, za njimi so podložniki z območja »Am Ruedlemy egk« oz. Ludranskega Vrha, sledijo jim podložniki z območja »In der Toppl« oz. Tople, zatem so podložniki iz »Unter der Pezn« oz. Podpece, sledijo podložniki iz »Schwarznpach« oz. Črne, za njimi so podložniki iz »In der Mys« oz. Mežice, potem posesti grajske kapele na pliberškem gradu, zapisi o dajatvah pliberškemu gradu in zapis robote na območju Črne.

Vir: Koroški deželni arhiv/Kärntner Landesarchiv, AT-KLA 112-A-373 St, Urbar Bleiburg, 1571.
Ob teh imenih naselij lahko opazimo nekatere razlike v primerjavi z današnjimi. Prva razlika je npr. ime za Javorje, ki je v dokumentih 16. stoletja omenjeno še kot Ahorn, kar je staro nemško ime iz tistega časa za javor. Pozneje se to ime vse bolj nadomešča s poslovenjeno različico Javorja »Jaboria« oz. »Jaworien«. Imena doline Tople, območja Podpece, Črne in Mežice se bistveno ne razlikujejo od poznejših poimenovanj v uradnih dokumentih do leta 1918, ko se zanje dokončno uveljavi slovensko ime. Edina razlika med omenjenimi zapisi in zapisi teh imen na začetku 20. stoletja je uporaba oz. zamenjava nekaterih črk, kot so b za p ter i in e za y. Med podložniki iz Javorja je bil leta 1505 tudi Peter iz Jazbine oz. »Petter im Jaswin«, kar lahko imamo za do sedaj najzgodnejšo omembo tega zaselka. Podobno seveda velja za dolini Tople in Bistre. Zapis slednje najdemo na foliu 41 tega urbarja v obliki »in der Wisster«. Tovrstnih prvih ledinskih imen najdemo v tem urbarju še nekaj.
Med zaselki v uporabljenih urbarjih 16. stoletja zveni nekoliko nenavadno ime za naselje Ludranski Vrh »am Ruedlems Egkh«. Po pisanju jezikoslovca Janeza Mrdavšiča, ki se sklicuje na koroška jezikoslovca Eberharda Kranzmayerja in Huberta Kultererja, naj bi ime izhajalo iz nemškega glagola »luodern« oz. »ludern«, kar pomeni z mrhovino privabljati divjad. Glede na to bi lahko bil torej Ludranski Vrh kraj, kjer so v izkopane lovne jame privabljali divjad tako, da so vanje nastavljali mrhovino (Mrdavšič 1988: 12, 13). Na podlagi navedb v urbarju iz leta 1524, da so v gozdovih okrog Črne takrat živeli medvedi, se zdi obstoj takšnih lovnih jam, po katerih je Ludranski Vrh dobil ime, zelo verjeten.
Podložne kmetije in kajže v uradu Črna
Če pogledamo podatke o številu podložnih hiš (kmetij in kajž), lahko zapišemo, da je samo vas Črna leta 1505 imela 19 podložnih kmetij oz. hiš, Mežica z vsemi okoliškimi kmetijami pa 40. Podpeca je imela 17 podložnih kmetij oz. hiš in Topla pet podložnih kmetij oz. hiš. V Topli sta dva podložnika nosila imeni kmetij, ki ju poznamo tudi danes, in sicer sta bila to »Wuriakh« oz. Burjak in Peter Topler »yez Floriansn« oz. Florin. Preostali so bili Juri Topler, Hanss in Nikla. V Bistri je bilo 13 podložnih kmetij oz. hiš, na Ludranskem Vrhu (Ruedleny Egkh) 11 podložnih kmetij oz. hiš in v Javorju 35 podložnih kmetij oz. hiš. Skupaj je bilo v uradu Črna leta 1505 140 podložnih kmetij in kajž.
Kmetije na območju Javorja
V urbarju iz leta 1505 so bile na območju Javorja naslednje kmetije: Rezman (lastnik Matija, sin Popa Rosmann), Permanšek (Roeprecht Permanshakh), Matvoz (Ulrich Mattwas), Kal (Jacob im Kall), Oswein im Pach, Srebre (Strebro), Dretnik (Driettnikh), Veselko (Weselko), Modrej (Madre Gunther), Lepanc (Ulrich Lepanntz), Pukl, Klavž (Klaus), Maligij (Maligwi), Lippe Hermann, Marakh oder Petter Wuett, Drvodel (Drebodela, ta je bil tudi pinter oz. sodar in je imel doma krčmo), Podkrižnik (Potkriessnikh), Pik (Piko), Jelen am Rasman, Juvan (Juwan), Šumnik (Shimikh), Gutovnik (Cristann Guettnikh), Jedlovčnik (Jedlauzschnigh), Günther Niklavs, Nužko (Nusko im Tschemernigkh), Kuhel v Jazbini (Niklaw Kuchlnig), Hober v Jazbini (Hober), Pistotnik v Jazbini (Pustotnikh), Petter im Jaswin, Konič (Koynisch), Kumprej (Krumpay), Raswornikh, Robnik (Rabnikh), Niklaw Permanschakh in Rapatschitz oder Kreiger.
Kmetije na območju Ludranskega Vrha
Na območju Ludranskega Vrha »Am Ruedlenns Egkh« so bile leta 1505 sledeče kmetije: Burger oz. Purger (Bürger), Veselko (Weselko), Smrečnik (Smrietschnikh), Mathe Kanz Krucha (leta 1605 naveden kot Končnik), Jacob am Jame, Godec (Niklauß Godetz), Podvršnik (Podworsnik), Vožič (Wositsch), Letoyna (leta 1605 navedena kot Krische), Stane (Jacob Sthane) in Hlipovc (Klypawetz).
Kmetije v poduradu Bistra
Podurad Bistra je leta 1505 obsegal sledeče kmetije: Gregory (leta 1605 Mulner oz. pri Mlinu), Osojnik (Osoynakh), Prevržen (Preworsen), Preworsen (leta 1605 navedena kot Plaßnigg oz. Plaznik), Knez (Käeß Fatech), Šepul (Schippoll), Ratih (Rettich), Marttin Podkosiepietsch (leta 1605 Khösiäkh oz. Kozjak), Jež (Jeß Wrigell), Prosenc (Prosentz), Fek/Fink (Paull Vieka), Ulrich Nawurcho (leta 1605 kot Marco Arrasch oz. Oraž), Cvelbar (Zwelffer yetz Pattutschnigk) in Hudej (Chudey).

Vir: Koroški deželni arhiv/Kärntner Landesarchiv, AT-KLA 112-A-434 St, Urbar Schwarzenbach, 1524.
Kmetije na območju Tople
Na območju Tople najdemo leta 1505 kmetije: Nikla (leta 1571 Cantschnick oz. Končnik), Hannso (leta 1605 Petter Feinmueth oz. Fajmot/Fajmut), Juri Topler (leta 1571 Primus Corditsch oz. Kordež), Florin (Peter Topler yetz Florians) in Burjak (Wuriakh).

Vir: Koroški deželni arhiv/Kärntner Landesarchiv, AT-KLA 112-A-690 St, Urbar Schwarzenbach, 1505.
Kmetije v Podpeci
Podpeca je leta 1505 obsegala sledeče kmetije: Žačen (Satschen), Kaspret (Kasprod), Najbrž (Neywers), Rišperk oz. Rišpernik (Reyschperger), švajga oz. visoko ležeča živinorejska kmetija vodje prejemniškega urada v Pliberku v Zaveršnikovi posesti (Des Schaffers Swaig besizt Sawersnigkh),švajga Štropec(Stropetz die Swaig), Jury an der Stieg (leta 1605 Tertsche oz. Torče na Štengah), Lukač (Lucas), Piko (Michel Piko), Marttin Pentekh (leta 1524 Wisternigkh oz. Bisternik), Petek (Jacob Pantekh), James Gawedo (leta 1524 Marosch, leta 1571 Merkätsch oz. Merkač), Šumah (Otta Schumach), Jesenk (Jasenikh), Marholče (Marchartt yezt Lamprecht) in Garprecht Hueben am Guph.

Vir: Koroški deželni arhiv/Kärntner Landesarchiv, AT-KLA 112-A-373 St, Urbar Bleiburg, 1571.
Kmetije oz. kajže v Črni
V Črni so bile leta 1505 sledeče kmetije oz. kajže: Weselko Naprodi, Anna od svoje kajže, Walpott,sedaj Mežnar (Mesnar),Rihter(Richtter),Vulc (Wuelz),Potočnikov mlin (Pattutschnig von der Müll), Oclasen oz. Mathe, Harnolt oz. Krise,Ošven (Oschwein)oz. Lampreht(Lamprecht),Gregor Visther oz. Klinger, Marakh oz. domec Weylann, Polena oz. Potočnik(Patuetznigkh), Cvikl (Zwikhl)oz. Stewz, Kaspret oz.(Casprott) Švajncer (Sweinzer), Marttin Namlatz, Vožič (Wositsch) in Luka Namlazi oz. Marquartt
Kmetije v Mežici
V Mežici in njeni okolici pa so leta 1505 omenjene sledeče kmetije: Svetec (Swetetz Gawedo), Pluder (Janko dient von ainer Oden, hat der alltt Grabl – leta 1605 Bruder oz. Hänkho Wrablo ode), Skudnik (Swednikh yez Lucas Schkuednik), Mikus am Guph (leta 1605 Chribernigg), Stefan an der Ebn (leta 1605 Rauniak oz. Ravnjak), Šumah (Ulrich Schuechmach), Marchartt yetz Schumach am Gupf, Potočnik (Janes Patischnakh im Gerewtt), Jannes Schumnik (leta 1605 Schurnigg Öde oz. Šurnik), Martin Mosgan, Podlap Schuest yez Gräbl, Stržovo (Stersye), Jacob Werdnikh, Merva (Gerde Müllner dient yez Merrba), Kiva (Im Dorf Thyba), Štamfer (Stampfer), Keup (Ulrich Kawpe), Kunratt Nabath (leta 1605 Tartz oz. Torče ob Meži), Wogryinztza (domec oz. voštat), Hainrich, Habenar, Enci (Enntzy auf der Ebenn), Janeß Zam (leta 1605 Tscham), Hainrich Peemerl, Kunratt Narawne (leta 1605 Phillip Grauff oz. Grauf), Polena (Prymus Polena), Wogrin (leta 1605 Hainschei oz. Hanžej), Kajžer (Jacob Wolff yez, Kaiser), Jakopič (Jakopitsch), Jacob Topie (leta 1605 Wajakh oz. Vojak), Prosenc (Jacob Pressnitz), Kočan (Kotschann Jäger), Jež (Jeß), Gutovnik (Gutownikh), Robač (Jacob Rabatter), Jacob Stare, Divjak (Thomas Dywjakh) in Kunc (Cuentz Jäger)

V urbarjih so zapisane številne zanimivosti
Navedeni seznam kmetij in kajž se v stoletjih zatem ni bistveno razširil, saj je bila količina obdelovalne zemlje, ki je še omogočala preživetje, precej omejena. Razkrivajo pa urbarji poleg imen podložnikov in njihovih dajatev tudi druge zanimivosti s področij potokov, rek in gozdov, a o tem več v prihodnjem prispevku.
