Intervju

Še danes je malo deklet, ki bi se možile na kmetije, v preteklosti pa je bila to prava redkost. Ena izmed takih pogumnih deklet je bila Suzana Šumah, ki je kot komaj osemnajstletno dekle pred štiriintridesetimi leti prestopila prag domačije Šumah, po domače Kočan, kjer je takrat – od svojega šestnajstega leta – že gospodaril njen izbranec Marko.

Poleti me je pot vodila na sončen hribček nad Prevaljami, na Prisoje, kjer se stikata mesto in podeželje ter kjer na kmetiji Dobernik živijo Valentina in Damijan Kordež, njuna hčerka Julija in sin Luka, ki je letos postal mladi prevzemnik kmetije.

Sto let življenja je tako dolga doba, da je težko na kratko povedati dovolj o nekom, ki je – kakor babica Helena – živel tako pestro, razgibano in po svoje bogato življenje.

Tone Pavček je v pesmi Kmečka zapisal: »Jasen dan in vedro čelo, kaj le ne bi se smejal, saj pomlad že gre v deželo, saj oral bom in sejal! Plug in brane naložite, glejte, saj bo skoro svit. Dobro srečo mi želite, dobro srečo, dober prid.«