Otroštvo
Njena življenjska pot se je začela na manjši kmetiji v Podsmreki pri Dobravi pri Ljubljani. Bila je med starejšimi izmed dvanajstih otrok v družini. Že zelo mlada je prevzela del materinih obveznosti pri delu na kmetiji in pri skrbi za mlajše sestre in brate. Tu so se najbrž porajale njena skrbnost, delavnost in tudi avtoritativnost.
Med vojno
Komaj sedemnajstletno jo je zajela vojna vihra. Tako kot nekaj njenih bratov se je tudi ona vključila v NOB. Tudi v času vojne je v z žico obdano Ljubljano strankam razvažala mleko in tako postala kurirka. Med vojno so jo poslali v internacijo na sever Nemčije, kjer je morala delati v tovarni vojaške letalske industrije in na okoliških kmetijah. Ob koncu vojne se je vrnila domov.
Poroka in preselitev na Koroško
Na ministrstvu za gozdarstvo, kjer je delala, je spoznala življenjskega sopotnika, ki jo je leta 1950 pripeljal v Dravograd.
Pred poroko jo je matičarka vprašala, kje je rojena. Odgovorila ji je, da v Podsmreki, matičarka pa je razumela, da pod smreko, zato jo je okarala in poučila, naj pazi, kaj govori in kako se šali, ker je sedaj na Koroškem, ne v Ljubljani.
Družina
Poročila sta se in rodili so se jima trije otroci: Franjo, Miran in Rado. Mož Franjo je delal na vodilnih delovnih mestih in bil družbeno-politično aktiven, ona pa je vedno polna energije s skrbnostjo in redoljubnostjo skrbela za dom in družino kot vzorna mati in žena.
Izobraževanje in delo
Dokončala je osnovno šolo, saj zaradi obveznosti in dela na kmetiji ni opravila osmega razreda. V večerni šoli je ob delu opravila tudi administrativno šolo. Večino časa je službovala v komunalnem podjetju Meža.
Delovanje v društvih
Aktivna je bila v različnih društvih: v planinskem društvu, društvu prijateljev mladine, društvu računovodij …
Prostočasne dejavnosti
Babica Helena je kljub vsem obveznostim vedno našla čas za stvari, ki jih je imela najraje: rože, vrtove (eden je namreč bil premalo), šivanje, gobeline, pletenje, branje … Dokler ji je zdravje dopuščalo, je kolesarila in hodila. Rada pa je tudi poklepetala s prijateljicami in sosedami.
Ponos in veselje
Ponosna je na svoje dosežke in na uspehe treh sinov in štirih vnukov. Še posebej pa je vesela šestih pravnukov. Skratka, naša babica je bila in je še vedno marljiva, urejena, energična, ambiciozna, pravična, načelna, ponosna in polna energije.
