Gozdarstvo

Zadnji teden v maju je v znamenju slovenskih gozdov, saj takrat tradicionalno – že več kot pol stoletja – poteka akcija Teden gozdov.

Maj – mesec mladosti, razcveta in v zadnjih letih tudi mesec z veliko dežja – je mesec, v katerem vsako leto gozdove Pahernikove ustanove v Hudem Kotu obiščejo bodoči gozdarski strokovnjaki.

Klimatske spremembe povzročajo številne ujme, ki smo jim priča tudi na našem območju.

Mavricij Scheyer je bil gozdar in družbeni delavec iz druge polovice 19. stoletja. Čeprav se morda zdi, da je ta čas že zelo oddaljen, se motimo. Danes sekamo drevesa, ki so vzklila takrat, in žanjemo sadove dela takratnih gozdarjev.

V Sloveniji se je do danes ohranilo 14 pragozdnih ostankov na skupni površini 540 ha.

Aprila smo sodelavci Zavoda za gozdove Slovenije sodelovali pri številnih aktivnostih, med drugim pri sadnji sadik gozdnega drevja na Završah, na Rogli in v Radljah ob Dravi.

Ob dnevu Zemlje, 22. aprila, Zavod za gozdove Slovenije že tradicionalno organizira vodenje po 14 izbranih gozdnih učnih poteh po Sloveniji.

Se pomena gozdov za doprinos h kvaliteti življenja dovolj zavedamo? Odgovor na postavljeno vprašanje gotovo ni enostaven, odvisen je tudi od tega, kje, kdaj in kdo bi ga podal.

Letos je v Slovenj Gradcu potekala že 18. licitacija vrednejšega lesa, zato želim v imenu kmetic Mislinjske doline spregovoriti nekaj besed o začetkih tega slavnega dogodka.

Osemnajsta dražba vrednejšega lesa ni postregla z rekordi po cenah, kajti dva kupca, ki sta doslej kupovala najdražje sortimente, tokrat nista prišla, vendar je bila licitacija kljub temu uspešna, saj je bila kakovost ponujene hlodovine najvišja do sedaj.