Gozdarstvo

Ko v Slovenj Gradcu srečaš uglajenega in spoštljivega moža, vedno pripravljenega za prijazen pogovor, veš, da je to lahko samo HUBERT DOLINŠEK, zapisan z velikimi črkami, med drugim tudi kot strokovnjak na področju gozdarstva na Koroškem, v Sloveniji in tudi v svetu.

Sonaravno gospodarjenje z gozdovi je vpisano v Register nesnovne kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo. Sonaravno gospodarjenje z gozdovi skupaj s trajnostnim in večnamenskim upravljanjem predstavlja tri stebre, na katerih temelji slovensko gozdarstvo.

Običajno drevesa stojijo samostojno z močjo svojih korenin in stebla, vendar bom v tem članku prikazal nekaj zanimivih dreves, ki se opirajo na naravne ali umetne opornike in tako podaljšujejo svoje življenje.

Zakorakali smo v sončne mesece, ki vse bolj kličejo po aktivnostih v gozdovih. Vse več ljubiteljev narave zahaja v gozd, kjer pa smo le na obisku, zato je pomembno, da se do naše naravne danosti obnašamo spoštljivo in skrbno.

Zadnji teden v maju je v znamenju slovenskih gozdov, saj takrat tradicionalno – že več kot pol stoletja – poteka akcija Teden gozdov.

Maj – mesec mladosti, razcveta in v zadnjih letih tudi mesec z veliko dežja – je mesec, v katerem vsako leto gozdove Pahernikove ustanove v Hudem Kotu obiščejo bodoči gozdarski strokovnjaki.

Klimatske spremembe povzročajo številne ujme, ki smo jim priča tudi na našem območju.

Mavricij Scheyer je bil gozdar in družbeni delavec iz druge polovice 19. stoletja. Čeprav se morda zdi, da je ta čas že zelo oddaljen, se motimo. Danes sekamo drevesa, ki so vzklila takrat, in žanjemo sadove dela takratnih gozdarjev.

V Sloveniji se je do danes ohranilo 14 pragozdnih ostankov na skupni površini 540 ha.

Aprila smo sodelavci Zavoda za gozdove Slovenije sodelovali pri številnih aktivnostih, med drugim pri sadnji sadik gozdnega drevja na Završah, na Rogli in v Radljah ob Dravi.