Gozdarstvo

Gozd že od nekdaj buri človeško domišljijo. Njegova skrivnostnost, tišina, vonj po mahu in listju ter bogato življenje, ki se skriva med in pod krošnjami, so navdihnili številne pisatelje in pesnike.

V torek, 22. aprila, je ob mednarodnem dnevu Zemlje potekala otvoritev prenovljene gozdne učne poti Lopan. Prireditev so s kulturnim programom popestrili učenci Osnovne šole Mislinja. Ob gozdni učni poti so simbolično posadili divjo češnjo, ki bo privabljala čebele iz učnega čebelnjaka na šolski zelenici.

Med mestnimi ulicami, visokimi stavbami, betonom in asfaltom rastejo pljuča naših mest – mestni gozdovi.

Zastopanost žensk v gozdarskem sektorju v Sloveniji je vse večja. Ženske v gozdarstvu postajajo vidnejše in pomembnejše ter zasedajo nekatera ključna delovna mesta, čeprav gozdarstvo še vedno ostaja pretežno moška panoga.

Zavod za gozdove Slovenije ob svetovnem dnevu Zemlje, 22. aprila, že tradicionalno organizira vodenje po 14 izbranih gozdnih učnih poteh po Sloveniji.

Na začetku naj se najprej obrnem na tiste bralce, ki so 29. novembra 2024 ob 17. uri v Domu gozdne kulture v Radljah ob Dravi morda poslušali moje predavanje s približno takšnim naslovom, kot je naslov članka. Ta članek je torej povzetek besedila predavanja, vendar so v njem tudi spremembe oz. nove misli, ki so se mi ob pisanju porodile.  

V mesecu marcu o ženah in dekletih govorimo, pišemo in poslušamo več kot v ostalih mesecih leta. Zakaj pa ne, če ženske že pregovorno podpiramo tri hišne vogale?! Kaj pa ženske in gozd?

V četrtek, 23. januarja 2025, je na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani potekala slavnostna podelitev štipendij Pahernikove ustanove z naslovom »Pahernikova dediščina: Spomini gozdov in prihodnost sonaravnega gospodarjenja«. 

Gozdovi na Koroškem poraščajo dobrih 68 % vseh površin, lastnikom predstavljajo pomemben vir dohodka in vplivajo na kvaliteto življenjskega okolja vseh prebivalcev. Zavod za gozdove Slovenije usmerja razvoj gozdov in upravlja z gozdnim prostorom ter pripravlja strokovne podlage za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje s populacijami prosto živečih živali.

V industrijski coni v Pamečah pri Slovenj Gradcu se je konec februarja zaključila 19. licitacija vrednejšega lesa, ki letos ni postregla s presežki, je pa kot vsako leto dokazala, da imamo v slovenskih gozdovih veliko visokokakovostnega lesa.