Vožnja po Dravski dolini in ravnici Prekmurja je potekala zelo tekoče. Imeli smo srečo, da je na semaforjih večinoma gorela zelena luč, zato smo v rekordnem času prispeli v hotel Termal v Moravskih Toplicah.
Vse skrbi sem pustil doma. Hotel sem si pridobiti novo moč in pozabiti tiste bolečine, ki sem jih pretrpel letošnjo pomlad. Kar trikrat sem namreč prestal operacijo karpalnega kanala v levi in desni roki.
Letovanje smo pričeli s kosilom. Po nastanitvi v hotelu sva z ženo brž odšla v termalni bazen. Tam sva se namakala in se pogovarjala z ostalimi člani Polžkov. Popoldan je hitro minil in odšla sva na večerjo. Po večernem obroku sem nameraval napolniti predalčke z zdravili, vendar sem z grozo ugotovil, da sem zdravila za sladkorno bolezen pustil doma. Rekel sem si, da to še ni konec sveta, saj nas je bilo v hotelu kar nekaj »sladkorčkov«, ki smo uporabljali enako ali identično zdravilo. Iz zagate me je rešil dr. Ervin Pečnik.
Želim pohvaliti Metodo in Marjetko, ki sta nam merili krvni sladkor in tlak. Moj krvni sladkor je bil krepko povišan, zato sem moral paziti pri prehrani.
Med letovanjem pa se nismo samo kopali, temveč smo tudi pridno telovadili. Telovadbo sta vodili gospa Mori in gospa Svetina.
V ponedeljek smo imeli predavanje z naslovom Manj sedi, več gibaj. Mitja Dišič, mag., je kar zanimivo predaval, morda mi bo kaj ostalo v spominu.
O zvišanih maščobah v krvi nam je predavala Blanka Dugar, dipl. m. s. Na tako zanimivem predavanju že dolgo nisem bil. Vsi smo ji prisluhnili. Hvala ji.
Vsak večer smo se zbrali v t. i. kolesarskem kotičku, v katerem je bila zabava s petjem in harmoniko ter s pripovedovanjem šal.
Tudi na tokratnem okrevanju v Moravcih je bilo lepo.
