Pri stojnici sem zagledal mlado dekle, sklonjeno nad kotličkom. Njen obraz je bil lep, njena polt nežna kakor čebulni listi, in čeprav je imela lase pokrite z ruto, sem videl, da mora biti svetlih las. Lovila je ocvrte krofe iz kadečega se olja in jih polagala na mrežo. Kar na lepem je dvignila pogled in najine oči so se srečale. Nasmehnila se mi je in njen nasmeh me je takoj očaral. Nasmehnil sem se ji v odgovor in nekaj trenutkov sva si nepremično zrla v obraz. Ob tem sem ves zamaknjen iz daljave videl tudi sebe in oba, kako se kot brat in sestra smehljava drug drugemu. Povesil sem pogled, ob tem pa sem se spomnil, da sem brez denarja. Rad bi si bil kupil kakšen njen krof, ki je bil tako dišeč, da se mi je začel oglašati želodec. Denarja nikoli ne jemljem s seboj, ker se ob pomisli nanj ne morem premagati, da ne bi segel po kozarcu.
Neomejen digitalni dostop do vseh naših Premium vsebin
Paketi že od manj kot 2,5€/mesec. Prekličite kadar koli.
