AIMA združuje strokovnjake iz kmetijskih muzejev po vsem svetu. Z znanstvenim raziskovanjem in s sodelovanjem med muzealci in kmetijskimi muzeji spodbujajo razvoj, hkrati pa ostajajo kritični do intenzivnega kmetijstva.
Anton Pogorevc, p. d. Praprotnik
Dr. Kroppa je k obisku Koroške navedlo dejstvo, da je pri nas še živo znanje vzreje delovne vprežne živine. S kolegi iz Slovenskega etnografskega muzeja smo se zato namenili h kmetu Antonu Pogorevcu, p. d. Praprotnik, na Tolsti Vrh pri Mislinji. Anton Pogorevc je namreč po nam znanih podatkih eden zadnjih rejcev delovne vprežne živine, ki je vse do danes ohranil bogata znanja in veščine vzreje delovnih volov. Z voli še vedno opravlja nekatera poljska dela. Skupaj smo si ogledali vola ter se pogovarjali o njegovem delu in življenjskih izkušnjah z voli. Anton ima tudi znanja izdelave volovskih jarmov, ki si jih sam pripravlja.
Kmečka zbirka v Libeličah
Foto: Gregor Kos, dokumentacija KPM.
Nadalje smo gosta iz Nemčije popeljali na ogled Kmečke zbirke v Libeličah, kjer hranimo lepo zbirko volovskih jarmov, »igov« in vpreg iz Libelič in okolice.
Dr. Claus Kropp
Je po izobrazbi arheolog in na Univerzi v Heidelbergu (Nemčija) vodi Historični seminar, pri katerem poučuje zgodovino kmetijstva. Ukvarja se z eksperimentalno arheologijo. V okviru samostana Lorsch, katerega začetki segajo v 12. stoletje in ki je danes zaščiten kot Unescova dediščina, dr. Kropp s sodelavci v študijske namene z vprežno živino obdeluje 4 ha veliko posestvo ter proučuje prakse in načine obdelovanja zemlje v srednjem veku.
Foto: dokumentacija KPM
Pomen vprežne živine
Pri nas je bila hribovska poselitev v preteklih stoletjih odvisna od dela z vprežno živino. To je oblikovalo našo pokrajino in številnim rodovom omogočilo preživetje na hribovskih kmetijah. Danes pa si Anton Pogorevc z znanjem vzreje volov zasluži naše priznanje in pozornost.
