Njegova nadmorska višina je 1545 m. Dolga leta je je bil bolj malo obiskan kljub atraktivnim razgledom z njegovega vrha na sosednje vrhove, saj nanj ni bila speljana markirana pot slovenske planinske transverzale, pa tudi na samem vrhu ni bilo nikakršnega znamenja ali oznake, ki bi pričala o tem, da smo prispeli na najvišjo točko pohorskega pogorja. Zato so se mislinjski planinci skupaj z domačim župnikom Tinetom Tajnikom , ki je tudi sicer vnet gornik, odločili, da nanj postavijo obeležje. Tako je po zasnovi domačina dr. Lojzeta Pogorevca domači kovač Alojz Novak izdelal tridimenzionalni kovinski križ. Svečana otvoritev tega znamenja je bila oktobra leta 1991. Na tej slovesnosti se je zbralo veliko število planincev in drugih domačinov, prisoten pa je bil tudi dr. Franc Kramberger, takratni mariborski škof, ki je tudi blagoslovil to pridobitev.
Ker je bila postavitev tega znamenja v času osamosvajanja Slovenije, smo ob postavitvi tudi podpisali spominsko listino: predsednik društva, takratni mariborski škof Kramberger in domači župnik Tine Tajnik. Na njej je zapisano: »V gospodovem letu 1991, v nedeljo 6. 10. je mariborski škof dr. Franc Kramberger blagoslovil temeljni kamen in križ na Črnem vrhu, najvišjem delu Pohorja, kar sta postavila župnija Št. Ilj pod Turjakom in Planinsko društvo Mislinja, po načrtu dr. Lojzeta Pogorevca, kirurga v bolnišnici Slovenj Gradec, ob dobrem sodelovanju krajanov, župljanov in planincev – v spomin na čas, ko si je Slovenija z muko utirala pot k samostojnosti.«. Najprej je bilo predvideno, da bomo to listino hranili in zazidali v temeljni kamen kovinske skulpture, vendar s tem ne bi bila dostopna kasnejšim rodovom. Zato smo se odločili, da bomo raje to zgodovinsko listino shranili v župnijski arhivi.
Na pobudo planincev iz Mislinje, smo leta 2000 pričeli prirejati vsakoletne tradicionalne pohode na Črni vrh v spomin na takrat že preminulega domačega zdravnika dr. Stanka Stoporka. Ta je bil med drugim tudi pobudnik ustanovitve domačega planinskega društva, sicer pa tudi organizator rekreativne dejavnosti v domačem kraju. Njegova velika zasluga je postavitev prvih smučarskih skakalnic v Mislinji. Od leta 2000 dalje smo tako planinci na dan kulturnega praznika vsakoletno organizirali te pohode, ki se jih je vedno udeležilo kar lepo število pohodnikov.
Letošnji pohod je bil že triindvajseti po vrsti, udeležilo pa se ga je nekaj nad 250 pohodnikov. Še najbolj številčna je bila tudi leto skupina planinske skupine Štajga, saj se jih je podalo na vrh Pohorja preko 50.
Prav je, da v tem sestavku omenimo dejstvo, da je bila pred kratkim na državnem nivoju sprejeta Odredba o regijskem parku Pohorje. Za zaščito Pohorja kot regijskega parka smo se planinci že vrsto let zavzemali, najbolj pa se je trudil za sprejetje te uredbe mgr. Matjaž Jež, znan okoljevarstvenik, sedaj pa že vrsto let domačin iz Mislinje. Preko svojega društva Narava Pohorje je organiziral kar nekaj akcij za pospešitev sprejetja tega akta. Tako odslej ne bodo več omogočeni posegi v naravo Pohorja, ki škodujejo naravnemu okolju te prečudovite gorske narave. Upamo, da se bo na ta način ohranil vsaj tisti del narave, ki do danes še ni bil degradiran zaradi škodljivih posegov v okolje.
Naj na koncu omenim še to, da smo bili med letošnjimi udeleženci pohoda na Črni vrh trije pohodniki, ki smo opravili vseh 23 pohodov: Kristina Krejan, Joc Završnik in jaz.
