Morda smo vse življenje premalo računali na milost, preveč na lastno delo. Starost nas v mnogočem izuči. Ko obnemorejo roke, šele prav razumemo, da smo zares na božji dlani.
Pogumno je poprijela za vsako delo
Pred devetdesetimi leti je na svet prijokala Bernarda Smrečnik. Njeno življenje ni bilo nič kaj rožnato. Ni bila dolgo poročena, komaj 38 let ji je bilo, ko je ovdovela. V hlevu je takrat imela osem krav in dva vola. Vsa kmečka opravila so tako bila na njenih plečih. Krmo za zimo je skoraj sama priskrbela. Povedala mi je, kako dobro je rokovala s koso.
Poroka
Neki prijatelj ji je povedal, da se zanjo zanima vdovec s šestimi otroki. Dolgo je oklevala, kaj naj stori, ali naj vendarle gre k cerkvi sv. Roka, kjer bi se sestala z moškim, ki se zanima zanjo. Iskrica je preskočila, mož se ji je zasmilil. Mislila si je, da ne more biti slab, saj išče mamo za svoje otroke. Najmlajša deklica je bila stara komaj leto in pol. Leta 1975 sta si Bernarda in Vlado obljubila večno zvestobo.
Gradnja hiše in skrb za Bernardino mamo
Dve leti je trajalo, da je Bernarda uredila vse stvari, med drugim je prodala živino, da je lahko odšla s kmetije k možu. V tistem času sta se moževa mlajša otroka preselila k njej in lepo je skrbela zanju. Na kmetiji se je zopet slišal otroški smeh.
Bernarda in Vlado sta nato pričela graditi hišo. Morala sta se marsičemu odreči, da je zrasel nov dom. K Bernardi se je preselila tudi njena mati. Moči so ji že pohajale, vendar sta zakonca lepo skrbela zanjo, tako da je v skupnem domu živela še nekaj let.
Peka okusnega kruha
Bernarda seveda ni sedela križem rok. V domači krušni peči je pekla izvrsten kruh. Sprva je mesila testo z rokami, pozneje si je kupila stroj. To je bila zanjo velika pridobitev, saj je morala trikrat na dan speči kruh, ki so ga pokupili okoliški krajani, nekaj hlebov pa je Vlado prodal stalnim odjemalcem v Radljah. Po njenih stopinjah je šla hčerka Simona, saj tudi ona peče okusen kruh, ki je znan tudi onkraj državne meje.
Zelo lepo je skrbela za otroke
Bernarda je zelo lepo skrbela za dom in družino. Velikokrat je šla na govorilne ure v šolo. Slišala je tako graje kot pohvale. Ko je sin Vinko že hodil v službo, je vstajala ob 4. uri, da mu je pripravila zajtrk. Res je bila dobra mati. Razdajala se je družini. Menim, da bi lahko bila Slovenka leta, saj je za otroke ljubeče in predano skrbela.
Medgeneracijsko sožitje
Z možem Vladom sta imela srečen zakon. Usoda je hotela, da je mož po več kot 40 letih skupnega življenja nenadoma umrl. Ni ostala sama, hčerka Ivica, zet Mirko in vnukinja Vesna lepo skrbijo zanjo. Zavedajo se, da se je Bernarda razdajala zanje.
Okolico hiše krasijo čudovite rože in breskve
Bernarda je ljubiteljica rož, vsak potaknjenec se ji zlahka prime. Vsepovsod okoli hiše še sedaj cvetijo rože. Naj izpostavim še to, da ji tudi iz vsake koščice breskve zraste lepo drevo, ki obilno obrodi. Vse to pa ji uspeva ob pomoči hčerke Ivice in vnukinje Vesne.
Praznovanje rojstnega dne
V nedeljo, 19. maja, so ji otroci pripravili pravo slavje. Slovesnosti se je udeležilo mnogo ljudi, ki so ji zaželeli veliko zdravja in veselja v krogu družine.
