Navezavo smo vzpostavili s pomočjo pokojnega člana našega društva Vlada Graha. V kraju Batočina, ki je v neposredni bližini Kragujevca, je Robert Grah, znani podjetnik iz Slovenj Gradca, takrat zgradil sodobno tovarno Grah Automotive, v kateri je Vlado Grah opravljal nadzorno funkcijo poslovanja tovarne in nato tudi navezal stike s kragujevškimi planinci. Februarja 2011 smo v njihovem planinskem domu na Adžinim livadama podpisali svečano listino o pobratenju. To sodelovanje smo nato krepili s stiki, z obiski planincev obeh društev ter na pohodih po balkanskih gorah in planinah.
Letos smo se najprej srečali na skupnem pohodu planincev obeh društev v Bolgariji na najvišjem vrhu Balkana – Musali, pred kratkim pa so planinci iz Kragujevca obiskali Slovenijo, se povzpeli na Veliko planino, Golte in Raduho ter si ogledali Mozirje. Zaključek našega srečanja je bil pod kozolcem v Šmartnem ob Paki, od koder so se kragujevški planinci vrnili nazaj domov.
Ko omenjamo Planinsko društvo Žeželj iz Kragujevca, je prav, da na kratko predstavimo še Kragujevac, ki je od Beograda odmaknjen 120 km in zajema centralni del srbskega ozemlja ter šteje 180.000 prebivalcev. Kragujevac je bil v letih 1818–1841 glavno mesto Srbije, sicer pa je bil po drugi svetovni vojni znan predvsem po industrijskem gigantu Crveni zastavi.
Letošnje pohode kragujevških planincev so vodili naši planinski vodniki: Jože Hribar, Danilo Kete in Stane Krenker. Naj na koncu omenimo še to, da je bil Jože Hribar zaradi dobrega sodelovanja in vodenja številnih pohodov imenovan za častnega člana PD Žeželj.
