Decembra 2023 so se pohodniki na prvo adventno nedeljo že štirinajstič podali na pot. Pohod imenujemo tudi zvezdni pohod, ker je benediktinski samostan v Šentpavlu cilj romarskih skupin iz petih krajev: Dravograda, Wolfsberga, Šentpavla, Pliberka in Windischen Berga iz St. Ulricha. Šentpavelski samostan je danes lastnik ene izmed najdragocenejših samostanskih zbirk Evrope. Sv. Benedikt pa je zavetnik združene Evrope, za časa svojega življenja je ustanovil samostane, ki so bili središče razvoja in napredka.
V Dravogradu se je ob 11. uri pred farno cerkvijo sv. Janeza Evangelista zbralo 25 pohodnikov, ki so prišli iz različnih slovenskih krajev (Dravograda, Lovrenca na Pohorju, Mislinje, Slovenj Gradca, Raven na Koroškem in Laškega) in iz Avstrije.
Vreme je bilo ugodno za hojo: bilo je 5 °C, brezvetrje in sončno. Prejšnji dan je zapadel sneg, narava je bila odeta v zimsko idilo. Poleg Benediktove poti od Dravograda do Šentpavla potekata tudi Jakobova in Slomškova pot. Pot je po celotni trasi označena z zelenimi trikotniki.
Fotografija: Jožef Kladnik
Pred odhodom iz Dravograda smo opravili skupno molitev v farni cerkvi sv. Janeza Evangelista, nato smo krenili po kolesarski poti ob reki Dravi. Mejo z Avstrijo smo prečkali na mejnem prehodu Vič. S hitrimi koraki smo se ob glavni cesti bližali Labotu in pred farno cerkev Marijinega vnebovzetja prispeli ob 13. uri. V Labotu se je pridružila skupina 12 pohodnikov iz Slovenije in Avstrije, tako je pot nadaljevalo 37 romarjev. Prizadevne gospodinje so nas pogostile s čajem, kavo, potico in z raznovrstnim pecivom. V farni cerkvi Marije Vnebovzete smo opravili skupno molitev za srečno pot. Nato smo se podali na pot skozi vas Labot. Ob reki Labotnici je postavljena zaščitna škarpa, ki mesto ščiti pred poplavami. Pot nas je potem vodila mimo lepo urejenega športnega parka. Prečkali smo magistralno cesto in se povzpeli na planoto. Okrog 15. ure smo prispeli do gasilskega doma v Underbergnu, kjer sta sledila krajši postanek in okrepčilo iz nahrbtnika. Po gozdnih poteh, preko travnikov in ob njivah smo nadaljevali pot, ki nas je vodila mimo urejenih kapelic in kmetij.
Zadnji del poti se je stemnilo, zato smo prižgali naglavne svetilke, da smo lahko nadaljevali pot. Po dveh nadaljnjih urah hoje smo prispeli do Šentpavla in se povzpeli na dvorišče benediktinskega samostana, kjer so nas pozdravili zvonovi iz stolne cerkve. Gostitelji so nam postregli s toplim čajem, kajzerico z mesnim sirom in potico. Počakali smo na shod petih romarskih skupin, ob 18. uri pa smo v stolni cerkvi opravili večernice – v nemškem in slovenskem jeziku.
V cerkvi se nas je zbralo 147 romarjev. Po končanih večernicah smo se ob 19. uri z avtobusom »modri dirkač« odpeljali do Labota in Dravograda, kjer smo imeli parkirane osebne avtomobile. Moj trud pri soorganizaciji pohoda je bil poplačan z zadovoljstvom 37 pohodnikov iz Slovenije, ki so pridobili lepo pohodniško izkušnjo v zimskih razmerah.
Benediktovo društvo iz Šentpavla deluje 10 let in je v slovenskem jeziku izdalo brošuro Benediktova pot od samostana do samostana, 8.–11. etapa. 8. etapa: Šentpavel–Dravograd, dolžina poti je 24 km; 9. etapa: Dravograd–Sv. Danijel/Razbor, dolžina poti je 23 km; 10. etapa: Sv. Danijel/Razbor–Nazarje, dolžina poti je 23 km; 11. etapa: Nazarje–Gornji Grad, dolžina proti je 15 km. Benediktova pot se prične v Avstriji v mestu Spital am Pyhrn in poteka preko Slovenije do Ogleja v Italiji.
Romati peš pomeni zavestno se soočati z življenjem.
