Pusti žalost in skrbi,
kadar pojdeš v gore,
tu lepó je, kot bi šel
skozi grajske dvore.
Ob macesnu se ustavi,
ta starejši je kot ti,
z glavo stresi, skrb preženi,
tukaj reši se skrbi.
Le vdihni gorski zrak,
kot da kdo te boža,
tja na skalo se ozri,
tu cveti planinska roža.
Vrni srečen se v dolino
tudi kdaj brez plena,
vrni z lova se pred mrakom,
ker doma nekdo že drema.
