Po naši deželi sem hodil,
videl sem mnogo srečnih ljudi.
Videl sem smeh na obrazih,
a žal tudi solzne oči.
Po naši deželi sem hodil
in videl sem polja zoreča.
Kruh sem okušal dišeči,
temu lahkó rečem sreča.
Po naši deželi sem hodil,
nedra prekriva ji gozd.
Sočo sem gledal vso bistro,
čez njo me popeljal je most.
Po naši deželi sem hodil,
pred križem lesenim sem stal,
pomolil za blagor Slovencev,
pod križ pa šop rožic sem dal.
