Kot otroci smo vihali nosove nad to »kislo nadlogo« in pogosto smo zavračali kamilični čaj z limono, ki so nam ga pozimi skrbne mame ponujale v želji, da ne bi zboleli. Kot odrasli pa znamo ceniti koristnost limon za ohranitev našega zdravja in si jih z veseljem privoščimo med celim letom, tako surove v osvežilnih napitkih kot v različnih jedeh in sladicah.
Opis
Limona je drevo iz rodu Citrus in njegov sadež. Drevesu pravimo tudi limonovec. Je plod davnega križanja verjetno med pomelom in citrono, a že stoletja uspeva kot samostojno drevo, ki se razmnožuje s potaknjenci in cepljenjem. Izvor drevesa ni poznan, znanstveniki pa predvidevajo, da izvira iz Assama, severne Burme ali Kitajske, od koder je v Evropo prišlo pred drugim stoletjem našega štetja, v času antičnega Rima.
Koristni učinki
Limona je zelo zdrav sadež. Že veliko pred moderno farmakologijo se je limona uporabljala tudi v zdravilstvu. Ko še ni bilo znano, kaj so vitamini in kako koristijo zdravju, so limono že uporabljali kot zdravilo. Predvsem limonin sok je veljal kot učinkovito sredstvo proti krvavitvam odprtih ran in za čiščenje gnojnih izcedkov. Limona je bila nenadomestljiva pri zdravljenju skorbuta, kar je bilo dobro poznano že antičnim pomorščakom, ki so se pred vsakim daljšim potovanjem zalagali s tem sadjem.
Zdravilni učinki limon so neprecenljivi. Največkrat po njih posežemo ob prehladu, a imajo še veliko drugih pozitivnih učinkov na naše zdravje. Tudi danes velja, da limone delujejo antiseptično, učinkovite so pri slabokrvnosti, revmi in artritičnih bolečinah, odpravljajo pomanjkanje vitamina C, celo stres, sproščajo mišice, pospešujejo strjevanje krvi, znižujejo krvni pritisk in belijo madeže na zobeh. Na telo pa delujejo osvežilno, krepilno in čistilno.
Kulinarika
V kulinariki se po svetu uporabljajo limonin sok, lupina in drevesni listi. Iz celega ploda se izdelujejo marmelade, limonina krema in liker. Lupina se uporablja kot začimba in je tudi pomembna surovina za pridobivanje pektina, ki se uporablja kot sredstvo za zgoščevanje in kot prehranski stabilizator. Listi limonovca se ponekod uporabljajo za pripravo čaja, ponekod pa se kot začimba dodajajo kuhanemu mesu in morskim jedem.
Ponujamo vam tudi dve ideji za pripravo različnih dobrot iz limon v domači kuhinji.
Limonina pogača
Sestavine za testo: 200 g moke, 50 g sladkorja, sol, 2 rumenjaka in 100 g masla.
Sestavine za nadev: 3 limone, 150 g sladkorja v prahu, 3 jajca in 30 g masla.
Priprava testa: V posodo stresemo moko ter ji dodamo sladkor, sol, rumenjaka in maslo. Vse skupaj zgnetemo v gladko testo. Testo zavijemo v prozorno folijo in ga za 30 minut postavimo v hladilnik. Medtem namastimo pekač. Testo razvaljamo v krog in ga položimo v pekač. Nekajkrat ga prebodemo z vilicami. Pečemo ga 15 minut na 175 stopinj Celzija.
Priprava nadeva: Medtem ko se testo peče, umijemo limone. Limonino lupinico nastrgamo, nato iz limon iztisnemo sok. V lonec zlijemo limonin sok ter mu dodamo limonino lupinico, sladkor in razžvrkljana jajca. Medtem ko se vse skupaj segreva, ves čas mešamo. Kuhamo toliko časa, da se krema zgosti, ne sme pa zavreti. Kremo nato odstavimo in ji dodamo maslo.
Po 15 minutah testo vzamemo iz pečice in nanj enakomerno razporedimo limonino kremo. Pečemo še 25 minut na 150 stopinj Celzija.
Pogačo lahko serviramo s sladko smetano in z malinami.
Piščančji zrezki z limono
Sestavine: 600 g piščančjih prsi, 2 limoni, gomolj česna, 150 g manj mastnega jogurta, sol, poper, timijan in 50 g mandljevih lističev.
Priprava: Piščančje prsi narežemo na štiri zrezke. Iz ene limone iztisnemo sok, česnov gomolj pa razdelimo na stroke in jih olupimo. V posodici zmešamo en strok strtega česna, limonin sok, jogurt, sol in poper. V to mešanico položimo meso in pustimo stati približno 30 minut. Drugo limono razrežemo na rezine. Pekač namastimo in ga obložimo z rezinami limone in s stroki česna. Na to položimo piščančje zrezke in potresemo s timijanom. Pečemo 15 minut na 180 stopinj Celzija, nato meso potresemo z mandljevimi lističi in pečemo še 15 minut.
