Že na začetku vasi naletimo na zanimivo znamenje, ki je prava redkost. V Sloveniji stoji mnogo kužnih znamenj, ta pa je posvečen goveji kugi. Kužno znamenje je kamniti križ, leta 1778 so ga postavili na prvotnem vhodu v vas iz smeri Kačiče in Dane v zahvalo sv. Notburgi, ki je zavetnica kmečkega dela in živinoreje ter priprošnjica za srečen porod. V tomajski župnijski kroniki piše, da so Rodičani, ko je govedo zbolelo, v procesiji romali v Kreplje, kjer stoji cerkev sv. Notburge. Bili so uslišani. Križ je bil sredi 50. let prejšnjega stoletja oskrunjen in odstranjen, ostal je samo steber, leta 1996 pa je bil ponovno obnovljen.
Sv. Notburga
Je bila kmečkega rodu, delala je kot dekla, vratarica in kuharica. Ves čas je bila zelo pobožna. Ko jo nekega dne gospodar ni pustil k maši, je dejala, naj o tem odloči srp. Vrgla ga je v zrak in tam je tudi obvisel. Njena priprošnja je segla tudi v naše kraje. Tako najdemo v romarski knjigi v Ebnu, kjer je pokopana, tudi slovenske zapise.
Goveja kuga
Goveja kuga (Pestis bovina) je virusno obolenje, ki je poznano že tisočletja. Sodoprste kopitarje je kosila že v rimskih časih. Vrhunec je v Evropi dosegla v 18. stoletju. Pomor živali je bil tako silen, da naj bi v Evropi v 18. stoletju poginilo okrog 200 milijonov glav rogate živine. V nekaterih deželah je bolezen izbruhnila večkrat, izbruhi so se vlekli 1–3 let. Ker je bil pomor živali tako velik, so v papeški in nekaterih drugih državah uvedli ukrepe, ki so znani že iz prejšnjih človeških epidemij. Uveden je bil strog nadzor nad pretokom trgovskega blaga, iz prodaje so odstranili meso, kožo in mast kužnih živali.
Cepljenje
V drugi polovici 18. stoletja se je ob spoznanju, da lahko bolezen prizadene živino le enkrat, pojavilo novo eksperimentalno zdravilo: inokulacija ali cepljenje. V začetku ljudje tega ukrepa zaradi moralnih in verskih razlogov niso sprejeli z naklonjenostjo, poleg tega je bila umrljivost zdravih živali več kot 50 %.
Uslišana molitev
Na vrhuncu pustošenja, ko nista pomagali ne preventiva ne kurativa, je prebivalstvo poskusilo srečo pri zavetnikih in svetnikih. Kot vidimo, je bila molitev v Rodiku uslišana, v spomin zanamcem pa je ostalo kužno znamenje.
