Vir: spletna stran Geoparka Karavanke
Administrativne meje sledijo mejam štirinajstih občin: Feistritz ob Bleiburg/Bistrica nad Pliberkom, Črna na Koroškem, Dravograd, Lavamünd/Labot, Gallizien, Globasnitz/Globasnica, Mežica, Bleiburg/Pliberk, Prevalje, Ravne na Koroškem, Zell/Sele, Neuhaus/Suha, Bad Eisenkappel/Železna Kapla in Sittersdorf/Žitara vas. Geopark se razteza na površini 977 km².
Gre za hribovito do gorato območje, ki ga režejo doline rek Drave, Meže, Mislinje in Bele ter Podjunska dolina v severnem delu. Obsega Karavanke, del Kamniško-Savinjskih Alp ter obmejni del hribovij Košenjak, Pohorje, Strojna in Komelj/Kömmelberg. Med najvišjimi gorami so: Obir (2139 m), Košuta (2136 m), Peca – Kordeževa glava (2126 m), Peca – Bistriška špica (2113 m), Raduha (2125 m), Uršlja gora (1699 m), Smrekovec (1577 m) in Olševa (1929 m).
Za obravnavano območje je značilno ekstenzivno kmetijstvo v dolinah in na visokogorskih kmetijah, ki se usmerjajo v živinorejo, ekološko kmetovanje in turizem.
Na tem območju živi 50.378 prebivalcev, večina večjih naselij je v dolinah, hriboviti del je redko poseljen. Na razvoj naselij sta v preteklosti vplivala predvsem rudarstvo in železarstvo.
Po območju potekajo: Evropska pešpot E6, Via Alpina, Slovenska planinska pot … Vedno več je tematskih pohodnih poti. Pomembna pa je tudi mreža kolesarskih poti.
Predstavitev pohodništva
Jožef Kladnik
Sem član Planinskega društva Dravograd in kot planinski vodnik rad zahajam na gorske vrhove Geoparka Karavanke in vodim skupine.
Dravograd
Je stičišče Dravske, Mežiške in Mislinjske doline ter stičišče treh pogorij: Pohorja, Kozjaka in Karavank. Iz Dravograda se lahko povzpnemo na Skalo in do Sv. Danijela (845 m), tu je zahodni del Pohorja. Povzpnemo se lahko na Šteharski vrh (1018 m), pobočje se nato nadaljuje proti Strojni in Peci, tu je vzhodni del Karavank. Pohod lahko opravimo na Košenjak (1522 m), ki je zahodni del Kozjaka, ki se razprostira vse do Maribora na levem bregu reke Drave.
Košenjak (1522 m)
Mi je kot Dravograjčanu najbližji, nanj se povzpnem večkrat letno. Vrh Košenjaka leži na avstrijsko-slovenski meji, nanj vodi več zanimivih poti. Z vrha Košenjaka proti vzhodu vodi pot po grebenu po meji med Slovenijo in Avstrijo ter mimo lovske koče Piramida (1395 m) in cerkve sv. Urbana na Kozji vrh in do Pernic. Proti severu je markirana pot na Koralpe, ki vodi mimo akumulacijskega jezera Golica in koče Brandl. Po osmih urah hoje se povzpnemo na vrh Koralp (2170 m). Pod Košenjakom je na nadmorski višini 1169 m planinski dom, ki je v upravljanju PD Dravograd. Objekt je pred letom 1991 služil kot obmejna karavla. PD Dravograd ga je v vseh letih upravljanja vzdrževalo in obnavljalo, da je primeren za gostinsko ponudbo in prenočišča. Objekt je sedaj v lasti občine in je potreben temeljite obnove. Upamo, da ga bo občina obnovila, da nam bo v ponos.
Peca (2126 m)
Je najvzhodnejši vrh Karavank, po vrhu poteka meddržavna meja. V votlini v bližini Doma na Peci spi kralj Matjaž in preveriti moramo, kako dolgo brado že ima, kdaj se bo sedemkrat ovila okoli mize … Izhodišče za vzpon na Peco je iz Mežice in Črne na Koroškem. Markirana pot vodi iz zaselka Helena do koče na Peci (1665 m), od tam nas na vrh vodita dve poti: zahtevna varovana pot mimo vrha Mala Peca (1731 m) in lažja pot. Po uri in pol hoje dosežemo vrh Kordeževe glave (2126 m). Zanimiva pot nas vodi iz doline Tople na vrh Pece. Z avstrijske strani nas gondola popelje iz Šmihela pri Pliberku (650 m) na zgornjo postajo (1708 m) v 11 minutah. Od zgornje postaje gondole nas pot vodi na vrh Kordeževe glave (2126 m). Večji del skupne poti nas pripelje na avstrijski vrh Bistriška špica/ Feistritzer Spitze (2113 m). Na zgornji postaji gondole je cerkev sv. Ane ter nov gostinski objekt s sončno teraso in z urejenim muzejem Geopark Karavanke. Na avstrijski strani Pece je lepo urejeno smučišče s 15 km smučarskih prog. Pogorje Pece privablja obiskovalce tako v poletnem kot zimskem času. Spust z gorskimi kolesi z zgornje postaje gondole v dolino po 10 km dolgi progi je adrenalinsko doživetje za izkušene gorske kolesarje.
Obir (2139 m)
Me navdušuje že vrsto let. Obiščem ga vsako leto v času bujnega cvetenja planinskih rož, tj. junija ali julija. Imenujem ga planina cvetja ali cvetlične poljane z zaščitenimi gorskimi rožami. Med drugim lahko vidimo: modri avrikelj, planinsko murko, rumeno pogačico, rododendron, ki je rdeč kot kri, planinsko deteljo, ki je vijolične barve, travno zlatico, planinski mak, cvetoči mah, hribovsko reso … V današnjem času so velika pridobitev pametni telefoni s fotoaparatom, ki nam omogočajo, da vse prekrasne cvetlice fotografiramo in jih kot fotografije odnesemo domov, tako naravo pustimo neokrnjeno. Obir se vzpenja nad Železno Kaplo, po asfaltni cesti se lahko pripeljemo do planinske koče (1555 m). Obir je zaščiten kot naravni park. Seveda na vrh Obirja vodi več poti iz Galicije, Šajde itd. Od Kapelske koče (Eisenkappler hütte) vodi na vrh Velikega Obirja lepa pohodniška pot, ki jo prehodimo v eni uri in pol. Z vrha Obirja je lep razgled na Dravsko dolino in Celovec ter na okoliške vršace. Pod Obirjem je zanimiva vasica Obirsko z lepo cerkvico in urejenimi kmetijami.
Povezujem se s prijatelji čez mejo in z veseljem obiskujem gore Geoparka Karavanke tako na slovenski kot avstrijski strani, saj predstavljajo pestrost naravnih lepot.
