Kristina Ravnjak

Pri oblikovanju sodobnih vrtov pogosto slišimo željo po bolj »romantičnem« slogu. Vsak si to predstavlja nekoliko po svoje, zato bom v nadaljevanju opisala svojo interpretacijo tega sloga, ki me navdihuje pri oblikovanju in doživljanju vrtov.

Maj ali veliki traven, kot so mu nekoč dejali, je mesec, ko vrtovi in narava doživijo pravo eksplozijo barv in vonjav.

Morda ste srečneži, ki imate nekaj (zelenjavnega) vrta ob hiši, ali pa ste daleč od tega in se spogledujete z možnostjo pridelave hrane na okenski polici. Da, to je v vsakem primeru mogoče in smiselno s samooskrbo na balkonu ali terasi!

Da lahko v vrtu in vrtnarjenju najdemo smisel življenja, dokazujejo tri čudovite ženske: Juta Krulc, Jelena de Belder – Kovačič in Ruth Podgornik Reš.

Ko narava še počiva pod zimsko odejo, na plano počasi pokukajo prvi cvetovi teloha, ki ga znanstveno imenujemo »Helleborus«. To je rod trajnih zelnatih rastlin iz družine zlatičevk (Ranunculaceae), ki obsega približno 20 vrst

Pozimi lahko pregledamo stanje vrta in začnemo načrtovati izboljšave za prihodnjo sezono vrtnarjenja. To je priložnost za analizo, pripravo načrtov in raziskovanje novih idej.

Vsakršno zelenje sredi zime še rado počiva, a to nikakor ne pomeni, da v vrtu in parku ni ničesar, kar bi pritegnilo našo pozornost.

Zamisel o vrtu, v katerem so ptice, žabe, krti in druge male živali še posebej dobrodošli, je odličen način, da v naše okolje povabimo naravno življenje in ga opazujemo skozi vse letne čase. Takšen pristop podpira pestrost in vitalnost vrta ter številnim živalim – od žuželk do ptic in manjših sesalcev – omogoča prostor za zavetje, prehranjevanje in prezimovanje.

Piet Oudolf je svetovno znan nizozemski krajinski arhitekt, ki s svojim delom preoblikuje način, kako razumemo in doživljamo vrtove in naravne krajine.

V današnjem hitrem življenjskem tempu se mnogi sprašujejo, ali se delo na vrtu sploh še »splača«, vendar je poleg časovnih in finančnih vložkov treba upoštevati tudi koristi, ki jih prinaša vrtnarjenje.