Rak debelega črevesa ne izbira, zato je pomembno, da vsak izmed nas poskrbi zase in za svoje zdravje tako, da z upoštevanjem osnovnih načel zdravega življenjskega sloga zmanjša tveganje za njegov nastanek, z udeležbo v presejalnem programu Svit pa poskrbi, da so morebitne spremembe odkrite dovolj zgodaj in je zdravljenje zato manj obremenjujoče in uspešnejše.
Rak na debelem črevesu in danki je vse pogostejši
Rak na debelem črevesu in danki v Sloveniji predstavlja četrti najpogostejši vzrok smrti zaradi raka. Njegova pojavnost v svetu še narašča, najpogosteje pa prizadene posameznike, starejše od 50 let. Med posebej ogrožene za njegov pojav uvrščamo: osebe, katerih sorodniki prvega reda so zboleli za rakom debelega črevesa ali danke; tiste, ki so raka debelega črevesa preboleli že v preteklosti; vse posameznike, ki jim je že bil kdaj odstranjen polip; tiste z znanimi kroničnimi vnetnimi črevesnimi boleznimi (ulcerozni kolitis in Crohnova bolezen) ali z določenimi dednimi boleznimi (družinska adenomatozna polipoza in dedni nepolipozni rak debelega črevesa). Med dodatne dejavnike tveganja, na katere lahko vplivamo s svojim življenjskim slogom, uvrščamo: prekomerno telesno težo, prehrano z malo vlakninami in veliko maščobami živalskega izvora, uživanje prekomernih količin predelanega mesa, sladkih pijač in hitre hrane, kajenje, uživanje alkohola in telesno nedejavnost.
Rak debelega črevesa praviloma raste počasi, najpogosteje se razvije iz črevesnih polipov, ki vzniknejo iz črevesne stene ali stene danke. V začetku povzroča neznačilne težave, kot so spremembe v odvajanju blata (mehkejše ali trše blato, sprememba pogostosti odvajanja in zaprtost), občasne bolečine v trebuhu, napenjanje, vetrovi, kri v blatu, slabost in bruhanje. Pogosto v začetni fazi ne povzroča nobenih težav, pojavijo se lahko šele, ko je bolezen že napredovala in je zdravljenje zahtevnejše in manj uspešno. Včasih so prvi simptomi, ki jih posameznik zazna, posledica slabokrvnosti zaradi dolgotrajne krvavitve iz področja tumorja. Krvavitve so očem pogosto nevidne, lahko pa jih že zgodaj zaznamo z enostavnim testom na prikrito krvavitev v blatu. To je tudi osnovni diagnostični test, uporabljen v programu Svit.
Program Svit rešuje življenja
Preprečevanje in zgodnje odkrivanje bolezni lahko pomembno vplivata na zmanjšanje obolevnosti in umrljivosti za rakom. Ker je zdravljenje zgodaj odkritega raka uspešnejše in povezano z manj zapleti, so presejalni programi, namenjeni odkrivanju bolezni, ko simptomi še niso očitni, ključnega pomena. V Sloveniji se izvajajo presejalni programi za odkrivanje raka in predrakavih sprememb materničnega vratu (Zora), dojk (Dora) ter debelega črevesa in danke (Svit).
Program Svit poteka od leta 2009 pod okriljem Ministrstva za zdravje, njegov nosilec pa je Nacionalni inštitut za javno zdravje. Vanj so vabljeni vsi posamezniki med 50. in 74. letom starosti, skupno več kot pol milijona oseb. Posameznik je po vključitvi v program k sodelovanju pozvan enkrat na dve leti. Stroške udeležbe nosi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, zato je udeležba za vabljene, ki imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje, BREZPLAČNA.
Rak debelega črevesa je, če ga odkrijemo zgodaj, zelo dobro ozdravljiv, če pravočasno odkrijemo in zdravimo predrakave spremembe, pa ga lahko celo preprečimo. Podatki so povedni. Če se v program Svit vključi vsaj 70 % povabljenih, vsako leto v Sloveniji zaradi raka debelega črevesa umre 200 ljudi manj. S programom Svit 70 % bolezni odkrijemo tako zgodaj, da onkološko zdravljenje ni potrebno.
Ko govorimo o rešenih življenjih, ne govorimo zgolj o številkah, temveč predvsem o posameznikih, ki se za njimi skrivajo. Ena izmed njih, ki ji je program Svit, kot pravi sama, »podaril novo življenje«, je tudi gospa Majda Gros. Da programu »povrne«, kar ji je dal, in da med ljudmi širi misel, kako pomembno je, da se na vabilo, ko ga prejmemo, odzovemo, je leta 2023 prevzela vlogo ambasadorke programa Svit. Z njo smo se pogovarjali o osebni izkušnji s programom, o bolezni, zdravju in željah za prihodnost.
Foto: arhiv Majde Gros
Gospa Majda, opravljate častno funkcijo ambasadorke programa Svit. Kako ste se odločili za takšno sodelovanje in kaj to za vas pomeni?
Že ko sem zbolela in nato ozdravela, me je moj zdravnik dr. Birk nagovarjal, da bi prevzela to nalogo, ampak se takrat za to nisem odločila, od tega je minilo že okoli 10 let. Sicer z veseljem vsakemu povem o poteku bolezni in še posebej o zdravju, saj je nekaj najlepšega, da lahko še po desetih letih nekomu poveš, da si ozdravel, čeprav ti zdravniki rečejo, da nisi nikoli več zdrav, ampak da si ozdravljen bolnik.
Vas je mogoče po toliko letih k sodelovanju kdo ponovno povabil?
Seveda, sedaj me je povabila moja dobra prijateljica Katarina, ki je tudi sicer zelo aktivna na področju promocije programa Svit, in tokrat sem se odločila za sodelovanje.
Kdaj ste prvič prejeli vabilo za sodelovanje v programu Svit oz. kdaj ste se prvič odzvali?
Prvič sem vabilo prejela leta 2013, dva dni po 50. rojstnem dnevu, in sem se seveda tudi odzvala. Čez nekaj dni sem prejela komplet za odvzem vzorcev, ki sem jih takoj oddala. Rezultat je bil pozitiven, v vzorcu blata je bila najdena kri.
S kakšnimi občutki ste se soočali, ko ste izvedeli, da je bil rezultat pozitiven?
Ko sem odprla pismo z izvidom testa programa Svit, sprva sploh nisem dojela, da je rezultat pozitiven, to mi je postalo jasno šele po pogovoru z možem. Takrat, ko sem se soočila z rezultatom, sem imela občutek, da to nisem jaz, da se to ne dogaja meni. Sploh nisem razmišljala, da bi lahko bila bolna, saj je bila do trenutka, ko sem dobila pozitiven izvid, moja zdravstvena kartoteka skoraj prazna. Seveda pa je bil šok, ko sem začela o rezultatu globlje razmišljati.
Kako so nato potekale nadaljnje preiskave?
Najprej želim povedati, da v programu Svit nisi samo številka. Oseba, ki se oglasi v klicnem centru, ti priskrbi datum za kolonoskopijo pri izvajalcu, ki ga izbereš sam. Jaz sem želela, da se preiskava opravi v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Termin za preiskavo sem dobila zelo hitro, nekje v roku enega tedna do dveh.
Tudi na pregledu v bolnišnici sem bila zelo lepo sprejeta in sploh nisem imela občutka, da sem prišla na preiskavo. Osebje je bilo zelo prijazno. Ob takšnem sprejemu mi tudi sama preiskava ni bila neprijetna. Sem pa morala zaradi rahle krvavitve po odstranitvi polipa ostati v bolnišnici do naslednjega dne. Polip so nato poslali na histologijo.
Kakšna je bila diagnoza?
Pri pregledu polipa je bil najden invazivni karcinom, ki se je nahajal v polipu.
Kakšno je bilo zdravljenje?
Po odstranitvi polipa med kolonoskopijo so onkologi v Ljubljani priporočili preventivno odstranitev dela debelega črevesa, kjer se je nahajal polip. Odločila sem se za operacijo, ki je bila izvedena laparoskopsko. Ker je bila sprememba odkrita tako zgodaj, ni bilo potrebno nadaljnje zdravljenje z obsevanji ali s kemoterapijami. Seveda, če se ne bi odzvala takoj in bi morda odlašala eno leto, bi bil razplet precej drugačen. Po treh mesecih sem že ponovno odšla v službo.
Ali imate občutek, da vam je program Svit rešil življenje?
Vsekakor lahko rečem, da mi je Svit podaril novo življenje.
Ali imate še vedno kontrolne preglede?
Da, imam. Po operaciji sem najprej imela preglede na pol leta, nato na eno leto, po sedmih letih pa na tri leta. To je sedaj moja skrb, da se oglasim pri osebnem zdravniku, ki mi izda napotnico, in se naročim na kontrolno kolonoskopijo.
Imate kakšen nasvet za bralce? Kako premagati strah in kako ukrepati, ko prejmemo vabilo programa Svit?
Ko greš skozi to, kar sem šla jaz, je zelo pomembno, da ti bližnji stojijo ob strani. Meni je mož ves čas stal ob strani in me podpiral. Pomembno je tudi, da daš na stran nepomembne stvari, ki ti povzročajo stres, in se posvetiš sebi.
Imam zelo dobro prijateljico, zdravnico v pokoju, ki mi je dejala: »Majda, ne prehitevaj dogodkov, ne postavljaj prognoze vnaprej, počakaj na rezultat in ukrepaj takrat, ko je to treba.« Pohiteti pa je treba pri preventivi in se čim prej oz. takoj, ko si povabljen, odzvati v preventivne presejalne programe. To, kar imamo na voljo v Sloveniji: programe Svit, Dora in Zora, novi programi pa so na vidiku, moramo znati ceniti in v njih sodelovati. Menim, da ljudje te stvari preprosto premalo cenijo. Povedati želim še to, naj ima oseba, ki je za sodelovanje v programu Svit premlada ali prestara, sama skrb za svoje zdravje in naj posluša svoje telo. Če opazi, da nekaj ni v redu, naj se oglasi pri svojem zdravniku.
Če boste sodelovali v presejalnem programu, seveda ni nujno, da bo rezultat takšen, kot si želite, ampak v tem primeru vas bodo pravočasno obravnavali, kar je bistvenega pomena.
Kako poteka sodelovanje v programu Svit?
Kar kmalu po 50. rojstnem dnevu in nato vsaki dve leti do 74. leta starosti vas v nabiralniku pričaka »darilo« – vabilo za sodelovanje v programu Svit. Ko na dom prejmete vabilo, ga pozorno preberite, izpolnite in podpišite izjavo o prostovoljnem sodelovanju ter izpolnjeno vabilo vrnite na pošto. Po nekaj dneh boste na dom prejeli komplet za odvzem vzorcev blata. Sledite priloženim navodilom in jih po opravljenem odvzemu v priloženi kuverti oddajte na pošto. Sledi kratko čakanje na prejem rezultatov. Če je izvid negativen, boste v program ponovno vabljeni dve leti od poslanega vabila v prejšnjem presejalnem krogu, če bo izvid pozitiven, pa boste napoteni na kolonoskopijo, v okviru katere bo zdravnik specialist opredelil, kaj je vzrok krvavitve. Kolonoskopija je najzanesljivejša diagnostično-terapevtska metoda, s katero odkrijemo bolezenske spremembe na debelem črevesu in danki, zapleti med preiskavo so redki, ugotovitve, ki jih poda, pa so ključne za opredelitev vaše težave in za odločitev o nadaljnjem zdravljenju.
Ne bojmo se sveta znotraj nas, temveč ga dobro spoznajmo, poskrbimo zanj in s tem v najboljši možni meri tudi za svoje zdravje. Bolezen ne izbira, mi smo tisti, ki lahko izberemo zdrav življenjski slog in se odzovemo povabilu v program Svit, kar je vedno modra izbira.
