Kožni rak
Poškodba dednega materiala celic povzroča kožnega raka. V Sloveniji je rak kože druga najpogostejša vrsta raka pri ženskah in moških.
Posledice izpostavljenosti UV-sevanju
Izpostavljenost UV-sevanju povzroča takojšnjo škodo, in sicer sončne opekline in preobčutljivost na sonce, in številne pozne posledice: pospešeno staranje kože, raka kože in poškodbe očesnih struktur (siva mrena).
Pred UV-žarki nismo varni niti pozimi
Sončni žarki so elektromagnetno valovanje. Kar zaznava naše oko, je vidna svetloba, ki ima infrardeče sevanje, ki ga ne moremo videti, lahko pa občutimo njegov grelni učinek, ki za kožo ni nevaren. Sončne opekline in druge poškodbe kože povzroča drugi del sončnega sevanja, ki ga imenujemo ultravijolično sevanje – UV-žarki. Ker ima nižjo valovno dolžino kot vidna svetloba, ga človeško telo ne zazna, prav tako nima toplotnega učinka. Ker se v zadnjih letih zaradi naraščanja industrijske proizvodnje tanjša ozonska plast, ki nas ščiti, nas posledično doseže večja količina UV-žarkov, zato nas sonce opeče tudi v oblačnem vremenu. Ker se UV-žarki močno odbijajo od snega, peska in vode, ne smemo pozabiti, da se na smučanju ali morju prejeta doza dodatno poveča. Prav zaradi odboja od okolišnih površin nismo povsem zaščiteni niti pod senčnikom ali dežnikom.
Posledice dolgotrajne izpostavljenosti močnim UV-žarkom
V primeru dolgotrajne izpostavljenosti močnim UV-žarkom pride do vročinske kapi, ker telo ne more več v zadostni meri oddajati toplote. Pojavijo se lahko tudi: slabost, vrtoglavica, bruhanje in motnje zavesti, v nekaterih primerih odpoved različnih organov in celo smrt.
Vrste kožnega raka
Maligni melanom predstavlja le nekaj odstotkov kožnih rakov, povzroča pa 90 % smrti zaradi kožnega raka. Največkrat nastane na predelih kože, ki so bili izpostavljeni soncu, lahko se razvije iz obstoječih znamenj ali se pokaže kot nova kožna sprememba. Nezdravljen se hitro širi v okolišna tkiva in organe. Maligni melanom je rak, ki se v nekaterih družinah pogosteje pojavlja, zato morajo biti družinski člani še bolj pozorni na znamenja (barvo, obliko in velikost), ki se pojavljajo in spreminjajo.
Bazocelularni karcinom se pojavlja na tistih delih kože, ki so izpostavljeni soncu, npr. na obrazu. V nasprotju z melanomom lahko raste več let, ne da bi povzročal težave. Če ga ne zdravimo, se lahko širi v globino in uniči okolišno tkivo, vendar ne povzroča metastaz – oddaljenih zasevkov, zato je zdravljenje relativno preprosto in učinkovito.
Ploščatocelični karcinom pa je manj nevaren kot maligni melanom.
Zaščita pred škodljivimi vplivi sonca
Ker je moč UV-sevanja največja med 10. in 16. uro, se takrat soncu ne izpostavljamo, z ustrezno obleko in vodoodpornimi kemičnimi varovalnimi pripravki se zaščitimo tudi pri plavanju in vodnih športih. Za zaščito uporabljamo kreme z visokim zaščitnim faktorjem, najmanj 15. Posebej moramo zaščititi otroke, poleg kreme z visokim zaščitnim faktorjem, najmanj 30, obvezno zaščitimo glavo s pokrivalom in oči s sončnimi očali. Ne pozabimo na zadosten vnos tekočine. Dojenčkov in malih otrok, ki se še ne gibljejo samostojno, ne izpostavljamo soncu. Izogibamo se solariju, ki dokazano povzroča poškodbe kože in oči.
Osnova je naravna zaščita – senca, naravna ali umetna. Obleka naj bo iz lahke gosto tkane neprosojne tkanine ter z dolgimi hlačnicami in rokavi. Pokrivalo naj bo klobuk s širokimi krajci ali čepica s ščitkom in podaljškom za zaščito uhljev in vratu. Očala naj imajo 99–100 % zaščito pred UVB- in UVA-žarki.
Varno porjavelost kože lahko ustvarimo z uporabo samoporjavitvenih kozmetičnih preparatov.
Kaj lahko storimo za svoje zdravje
Vsak mesec si skrbno preglejte vso kožo ter bodite pozorni na pojavljanje novih tvorb na koži in v njej; na spremembe velikosti, oblike in obarvanosti kožnih znamenj; na luščeča se žarišča, ki občasno krvavijo; na kraste ali ranice, ki se ne zacelijo; na bulice, izbočenja in zatrdline v koži.
