Verjetno med nami ni junaka, ki jih ne pričakuje z velikim navdušenjem in olajšanjem ter ki se zadnje tedne na delo ne odpravi malce lažje, saj ga v glavi spremlja slavni stavek: »Tole še stisnem in grem na dopust.« Štirinajst dni (pre)hitro mine, delovne obveznosti počakajo, tempo je ponovno enak in z vzdihom po koncu sproščujočega tedna »gledanja v zrak« (za kaj drugega po napornem delovnem letu namreč niti ni energije) ponovno odštevamo od 365 in varčujemo, da ta čudovit oddih ponovimo prihodnje leto. Vmes delamo nadure, dosegamo cilje (lastne ali od drugih), smo pridni (ker drugega od nas družba niti ne pričakuje) in se bodrimo, da »le še to zdržimo«. Potem pa?
Počitek na zalogo
Si predstavljate, da bi se enkrat na leto najedli vse hrane, ki jo spravite vase, nato pa celo leto ne bi jedli nič, ker ste si »naredili zalogo«? Vsakomur je jasno, da je ideja bizarna, ker človek zalog hrane za daljše obdobje ne more narediti. Zakaj potem mislimo, da lahko to storimo s počitkom? Naj vas razočaram – tudi počivati na zalogo se ne da. Sodobna družba, usmerjena k uspehu, presežkom in hvaljenju »pridnih « in ambicioznih ljudi, ceni delo. Več kot delaš, boljši si in več si vreden. Počitek pa je po drugi strani rezerviran za lenuhe in šibke, ki se zlomijo pod težo sodobnih zahtev. In zlomi se jih vedno več, pa ne zato, ker so šibki, temveč ker počivajo na zalogo.
Duševne težave, povezane z delovnim mestom, prizadenejo približno enega izmed petih ljudi. Imun ni nihče, saj ima – ne glede na zahtevnost – vsak izmed nas svojo različico dojemanja in zaznavanja stresa, povezanega z delom. Nekoga obremenjujejo kratki roki in sprejemanje ključnih odločitev, drugega odnosi in zahteve na delovnem mestu, tretjemu stres povzročajo nizki dohodki ali brezposelnost. Zanimivo je, da celo ljudje, ki radi zatrjujejo, da jim način dela pod nenehnim pritiskom ustreza, v mirnejših časih priznajo, da si neredko želijo vsaj za kratek čas umakniti v mir in samoto.
na raziskave na delovnem mestu v povprečju preživimo 50 % budnih ur, kar v celotni delovni dobi nanese 81.396 ur, več časa v življenju porabimo le še za spanje. Delo vpliva na vse vidike našega življenja – na identiteto, samozavest, občutek smisla in prispevanje k skupnosti. Delovna aktivnost nam prinaša ekonomsko in socialno varnost, ključna je za naše zdravje in dobro počutje. Pri tem je seveda pomembno, da opravljamo delo, ki smo ga sami izbrali in nas veseli, hkrati pa ni zanemarljivega pomena, v kakšnem okolju in vzdušju delamo, saj nas lahko krepi ali poslabša naše duševno zdravje, celo neodvisno od tega, ali nam je poklic sicer všeč.
Neugodno delovno okolje kot glavni vir stisk
V nedavni raziskavi Nacionalnega inštituta za javno zdravje (publikacija Duševne stiske na delovnem mestu skozi mikrozgodbe) je dobra četrtina (26 %) vprašanih kot razlog za duševno stisko na delovnem mestu navedla neugodno delovno okolje, ki je bilo opredeljeno kot tisto, v katerem so odnosi slabi, vodenje nejasno, pohvale in nagrade redke in organizacija dela neustrezna, obremenitve za delavce pa posledično velike. Tudi sicer študije kažejo, da hitre spremembe na trgu dela (nove tehnologije in nove oblike dela kot posledica globalizacije, gospodarskih in zdravstvenih kriz), ki smo jim priča v zadnjih desetletjih, prinašajo vse večje delovne obremenitve, naraščajoče potrebe po prilagodljivosti zaposlenega in negotovost zaposlitev.
Najbolj zanimivo pa je, da zahtevne delovne razmere same po sebi ne prinašajo duševnih stisk, temveč so problematične predvsem takrat, ko so na delovnem mestu prisotni dejavniki, povezani s slabim načrtovanjem, organizacijo in vodenjem dela ter z drugimi slabimi socialnimi okoliščinami. Ne nazadnje pa ni zanemarljivo niti dejstvo, da vsak izmed nas na delovno mesto vstopa s svojo »prtljago« in se na delovne pritiske – glede na svoje osebne, biološke, zdravstvene, kulturne in socialno-ekonomske značilnosti – odziva drugače. Če obremenitve vztrajajo brez prekinitve in počitka, posameznika pahnejo v začaran krog nezadovoljstva, slabše delovne učinkovitosti in stresa ob nedoseganju lastnih zahtev in zahtev drugih. Pojavijo se duševne težave in neredko tudi telesni simptomi (najpogosteje kostno-mišična obolenja), povezani z dolgotrajnimi bolniškimi odsotnostmi.
Bolje je preprečiti kot zdraviti
Pomembno je, da ukrepamo, še preden se zgoraj navedene težave izrazijo v vsej svoji veličini, saj kot vedno tudi tukaj velja slavni rek, da je bolje preprečiti kot zdraviti. Pogosto se nam zdi, da na večino stvari na delovnem mestu nimamo vpliva (ne moremo npr. zamenjati vodstva, izbrati sodelavcev, spremeniti rokov oddaje ali obsega dela), a pomembno je, da poiščemo tiste stvari, na katere lahko imamo vpliv, in naredimo vse, kar je v naši moči, da na delovnem mestu ohranimo dobro počutje in poskrbimo za svoje duševno zdravje.
Osnovna priporočila lahko povzamemo v dvanajst enostavnih, a učinkovitih nasvetov.
- Na delovnem mestu poskrbimo za zdrav življenjski slog.
Ker na delovnem mestu preživimo veliko časa, je pomembno, da (tudi) tam skrbimo za svoje zdravje in dobro počutje. Kvaliteten in dovolj dolg spanec nam zagotavlja zbranost in poveča našo učinkovitost, zdrava in uravnotežena prehrana pa nas napolni z energijo, potrebno za delo. Če med delom pretežno sedimo, je priporočljivo, da delo prekinemo z več krajšimi odmori.
- Krepimo odpornost proti delovnemu stresu.
Stresu se težko v celoti izognemo, zato je pomembno, da se ga naučimo prepoznati in obvladovati. Dobro je, da med številnimi tehnikami sproščanja in strategijami spoprijemanja s stresom, ki jih najdemo v priročnikih na spletu in v tiskani obliki, poiščemo tiste, ki nam najbolj ustrezajo. Pogosto se zgodi, da izgubimo veliko časa in energije za reševanje vzrokov stresa, na katere nimamo vpliva, bolje je, da se osredotočimo na reševanje tistih težav, na katere imamo vpliv (npr. reševanje spora s sodelavcem). Če se problemom izogibamo, jih potlačimo ali zanikamo, slej ko prej na plan pokukajo v obliki duševnih ali telesnih težav, zato je bolje, da jih naslavljamo sproti.
- Omejimo digitalni stres.
Čeprav tehnologija prinaša številne prednosti in je v zadnjem času postala skoraj neizogiben pripomoček na večini delovnih mest, ima vsak delavec »pravico do odklopa«. Res je, da nam tehnologija omogoča, da smo na voljo praktično kjerkoli in kadarkoli, kar pa ne pomeni, da tudi moramo biti.
- Usmerimo se k pozitivni komunikaciji na delovnem mestu.
Direktna, a kulturna komunikacija, v kateri lahko vsak izrazi svoje stiske in poglede, krepi zaupanje, sodelovanje in dobre odnose s sodelavci ter pripomore k zmanjšanju in reševanju konfliktov.
- Naučimo se reči NE prekomernemu delu.
Reči ne je težko, posebej nadrejenemu in v okolju, v katerem se želimo dokazati kot zavzeti, učinkoviti in uspešni. A pomembno je, da se zavedamo, da imamo tudi na delovnem mestu pravico postaviti meje, posebej ko pridemo do točke, ko zahteve presegajo naše zmožnosti. Opravljanje več nalog hkrati vodi v površnost in upad učinkovitosti. Preden nalogo sprejmemo, razmislimo, kako bo vplivala na naš urnik, cilje in dobro počutje.
- Postavimo si uresničljive cilje in časovne roke ter se jih držimo.
Ko poteka naše delo po zastavljenem načrtu, smo mirnejši, samozavestnejši in učinkovitejši. Dobro je, da delo že vnaprej čim bolje načrtujemo in da si zadamo (in nadrejenemu obljubimo) ustrezne roke, v katerih lahko delo opravimo, ne da si v veliki meri podaljšujemo delovnik ali delo odnašamo domov. Podaljšan delavnik naj bo izjema, ne pravilo.
- Poskrbimo za svoj osebni in karierni razvoj.
Delo je lažje opravljati, ko v njem najdemo smisel za razvoj svojih potencialov in ko nam prinaša spodbude za vseživljenjsko učenje, nove ideje in dosego ciljev. Če to želimo in čutimo, je pomembno, da se opogumimo in javimo za nove izzive, naloge, izobraževanja in odgovornosti.
- Vključimo se v aktivnosti za promocijo duševnega zdravja pri delu.
Če delovna organizacija to možnost ponuja, se vključimo v aktivnosti na področju promocije zdravja in duševnega zdravja pri delu. Če ta možnost (še) ni na voljo, lahko s predlogi in pobudami odgovorne k temu spodbudimo.
- Osredotočimo se na pozitivne stvari in izrazimo hvaležnost.
Čeprav ni vedno enostavno, je krepitev hvaležnosti pomembno orodje za izboljšanje našega počutja in sprejemanje dela, ki ga opravljamo. Kdaj ste se nazadnje vprašali, kaj je na vašem delovnem mestu dobro? Imate morda podporne sodelavce, ki so hkrati vaši prijatelji? Vam je uspelo pred kratkim dokončati projekt, s katerim ste se že dolgo ukvarjali? Kdaj ste nazadnje pohvalili sodelavca ali se mu zahvalili za sodelovanje?
- Poiščimo prave informacije in pravočasno prosimo za pomoč.
V iskanju pomoči se skriva izjemna moč priznanja, da je vsega preveč ter da delovne obremenitve presegajo naše sposobnosti in da so zamajale naše duševno in telesno zdravje. Z reševanjem težav in konfliktov je seveda najbolje pričeti znotraj organizacije, kar pa ni vedno mogoče, zato so v teh primerih na voljo tudi predstavniki zaposlenih in zaupniki. V primeru duševnih stisk in zdravstvenih težav zaradi prekomernega stresa se lahko vedno obrnemo tudi na osebnega zdravnika, psihiatra, psihologa in psihoterapevta, ki nam lahko nudijo strokovno pomoč.
Zadnja dva nasveta namenoma ločujem od zgornjih, saj imata v času pred nastopom dopustov poseben pomen, hkrati pa nosita v sebi tudi ključni sporočili mojega pisanja. Kljub obremenitvam ter željam po doseganju ciljev in uspehu pri delu ne smemo pozabiti na prosti čas, družino, hobije in počitek.
- Ohranimo ravnovesje med delom in družino!
- Privoščimo si dopust!
Res je, da delo predstavlja pomembni vidik našega življenja, a ob tem ne smemo pozabiti, da ima vsak izmed nas še druge vloge in odgovornosti, ne nazadnje pa tudi osebne želje, cilje, hobije in interese. Čeprav nanje v času službenega tempa ter v želji po kratkoročnem doseganju delovnih ciljev, zahtev in uspehov pogosto pozabimo, je pomembno, da jih ne zanemarimo, saj so na dolgi rok ključni za naše dobro počutje in ne nazadnje za izpopolnjeno življenje. Čeprav delu pogosto namenimo toliko časa, da hitro postane naš primarni življenjski cilj in vodilo, si moramo večkrat zapeti pesem, ki pravi, da je smisel življenja »ležanje na plaži«. Jaz pa k temu dodajam še, da smisel sestavljajo tudi čas, preživet z družino in bližnjimi, čas za hobije in sprostitev ter ne nazadnje tudi počitek ob »gledanju v prazno«.
Naj bo letni dopust dolg in sproščujoč, naj bo glava prazna in telefon izklopljen. Obveznosti počakajo in v resnici nikoli ne izginejo popolnoma, zato moramo biti mi tisti, ki se jih naučimo preložiti na kasneje, namesto da za nedoločen čas prelagamo čas za bližnje, za počitek in svoje skrite želje. Počitka ni mogoče skladiščiti, ko pa si ga vzamemo, je to najboljše delo, ki ga lahko vložimo vase in v svoje zdravje.
