Z vlakom smo se peljali do Prevalj, tam pa smo prestopili na avtobus, ki nas je peljal do mejnega prehoda Holmec. Šli smo mimo turistične kmetije Golak do nekdanje karavle Belšak, ki je sedaj preurejena v veliko stanovanjsko hišo. Prijazna domačina sta nam postregla z okrepčilom. Pot smo nadaljevali do kmetije Jamnik, kjer nas je prijazno sprejela Marjeta Ročnik, kmetica leta 2019, ki peče zelo dober ržen kruh. S pridnimi rokami vsako noč zamesi in speče od 150 do 200 hlebov rženega kruha, ki ga zjutraj razvozijo do odjemalcev. Pri ocenjevanju domačih dobrot na Ptuju je bila do sedaj nagrajena s kar 40 zlatimi plaketami. Pot smo nato nadaljevali po Mlinarski poti, ki je označena z rumeno-modrimi markacijami in poteka ob Šentanelski reki, ob kateri je bilo včasih več mlinov za mletje žita. Prispeli smo do Povhovega mlina, ki je urejen kot etnološki in tehnični spomenik. Z zanimanjem smo si ga ogledali. Pot nas je potem vodila po glavni cesti do Štoparjevega mostu. Kamnit železniški most je bil leta 1863 zgrajen na progi Maribor–Celovec. Ima štiri stolpe, ki so povezani s kamnitimi oboki, speljan je v ovinek in se rahlo vzpenja. Pohod smo zaključili pri Štoparju in se z avtobusom odpeljali v Dravograd.
